redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V pristojnosti sodišča prve stopnje je, da ugotavlja, ali se je obseg dela tožnika zaradi poslovnih odločitev delodajalca (menjava sistema ogrevanja in ohlajanja, obratovanje strojnih inštalacij in sistema odpadnih voda) res zmanjšal v takšnem obsegu, da tožnikovo delo ni več potrebno. Tožena stranka namreč v odpovedi pogodbe o zaposlitvi te poslovne odločitve izrecno navaja kot razlog za zmanjšanje obsega tožnikovega dela. Tožnik je pri toženi stranki opravljal širok spekter nalog, predvsem elektroinštalacijska dela, dela povezana z vzdrževanjem ogrevanja in ohlajanja pa so predstavljala le majhen delež celotnega njegovega dela. Zato tožena stranka ni uspela dokazati utemeljenosti poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik, ni prenehala.
predlog za izvršbo zaradi motenja posesti - več motilnih ravnanj - veljavnost izvršilnega naslova (začasne odredbe)
Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer pa na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.
V okviru presoje obstoja izvršilnega naslova, veljavne in izvršljive sodne odločbe, na katero se sklicuje dolžnik - sklepa Okrajnega sodišča na P. P 67/2012 z dne 21. 5. 2012 o začasni odredbi, izdani po koncu postopka,(1) kot procesne predpostavke ugotavlja, da je veljavnost izvršilnega naslova (začasne odredbe) v IV. točki njenega izreka omejena in traja še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari (priloga A 10).
Sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o glavni stvari, je postal pravnomočen 5. 12. 2012, ob upoštevanju 8-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pa je postal izvršljiv dne 6. 3. 2013. Rok veljavnosti izvršilnega naslova (začasne odredbe), določen še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari, je tako potekel veliko pred upnikovim novim predlogom za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti.
delni umik tožbe - pravni interes za pritožbo - pobotni ugovor - vlaganja - odločitev o pobotu
Tožena stranka lahko postavi pobotni ugovor (ki je po svoji vsebini vedno pogojen, vendar le glede na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke, ali njenega neobstoja) in nato z njim razpolaga tako, da ga umakne ali pa pri njem vztraja. Da pa bi postavila pobotni ugovor pogojno glede na opredelitev nasprotne stranke do njega, zakon seveda ni predvidel in sodišče takšnega pogoja tudi ne bi smelo upoštevati, saj je predstavljal kvečjemu »napovedano strategijo« pravdanja tožene stranke, v procesnem smislu pa ničesar.
sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze – določitev najemnika neprofitnega stanovanja – nepravdni postopek – predlog
O sporu bivših zakoncev glede vprašanja, kdo bo ostal najemnik stanovanja po razvezi zakonske zveze, odloči sodišče v nepravdnem postopku. Za predlog zato zadošča zgolj opis razmerja, o katerem naj sodišče odloči, navedba dejstev, ki so pomembna za odločitev, in dokazov za ugotovitev teh dejstev. Predlagateljica torej ni bila dolžna podati izrecnega zahtevka in sodišče nanj tudi ne bi bilo vezano, če bi bil ta postavljen.
Tožnik je vložil tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlovanju z odškodninskim zahtevkom. Ker obravnavani spor ni spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, temveč gre za spor o pravici v zvezi z delovnim razmerjem ter premoženjski spor, se v takšnem postopku takse plačujejo (tožeča stranka je vložila tožbo za varstvo pravic pri izbiri na delovno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014062
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Po navedbah v tožbi je do delovne nezgode prišlo, ko je tožniku pri opravljanju njegovih rednih delovnih nalog, pri dvigovanju palete s stroja, spodrsnilo na razmočenih in spolzkih tleh. Tožnik je v tožbi trdil, da je izgubil ravnotežje v trenutku, ko je v rokah držal paleto in hkrati je začutil močno in ostro bolečino v levem predelu boka. Paleta naj bi nenadoma zdrsnila proti njemu z delovnega stroja in ko jo je na hitro ujel oziroma zgrabil, da ne bi padla, se je poškodoval. Paleta, ki je predhodno že izpraznjena praznih steklenic (dimenzije 120 x 80 x 14,4 cm in teže 25 kg), ni nevarna stvar. Ročno odstranjevanje takšne palete v višini 60 cm ali 80 cm od tal, četudi je paleta mokra ali zaledenela in pri tem njena teža ne preseže 30 kg, ni nevarna dejavnost. Tožnikovo delo je bilo nadzor in upravljanje stroja za nakladanje in razkladanje zabojev. Gre za delo ob proizvodni liniji, ki je avtomatizirano in ne predstavlja povečane nevarnosti ali nevarne dejavnosti.
Če je do poškodbe dejansko prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnik, da je sam dvignil in odstranil paleto s tekočega traku, je škoda tožniku nastala izključno zaradi ravnanja tožnika, ki ni upošteval navodil delodajalca, da je potrebno palete odstraniti s pomočjo sodelavca. S tem pa je tožnik kršil navodila delodajalca in pravila o varnem delu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo odškodninski zahtevek tožnika, saj ta ni zadostil dokaznemu bremenu glede protipravnega ravnanja prvotožene stranke in ni z zadostno mero prepričljivosti izkazal nastanka škode ter vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo.
Tožnica ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela in nima preostale delovne zmožnosti. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, utemeljen.
dnevnice - voznik tovornega vozila - službeno potovanje - plačilo za delo - obveznost plačila
Pritožbene navedbe, da zaradi prikazovanja dnevnic oziroma stroškov v nižjem znesku tožena stranka tožniku ni izplačala vseh vtoževanih dnevnic, niso utemeljene. Tožnik je prejel celotne zneske dnevnic v pravilni višini in ne samo v polovični višini, zato njegov zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca – delo v kuhinji – padec delavca na mokrih in spolzkih tleh – organizacija čiščenja tal – nevarna stvar kot pravni standard – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – vzročna zveza
Tožnica ni dokazala, da bi bila tla, na katerih je padla, mastna. Če so bila tla mokra/spolzka, zavarovancu tožene stranke ne more očitati protipravnosti, saj je bilo delo organizirano tako, da je bilo sprotno čiščenje tal tožničina dolžnost, kar ni nezdružljivo z njenim siceršnjim delom oziroma zadolžitvami. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala, da je padla, ker ji je spodrsnilo zaradi spolzkih (in mastnih) tal, potem pa se je zataknila še ob kabel, torej kabel po tožbenih trditvah ni bil vzrok za njen padec. Če tožnica ne bi padla zaradi lastne neprevidnosti (pri čemer kakega neobičajnega stanja tal in mastnosti tal niti ni dokazala), se tudi ob kabel ne bi spotaknila, torej vzročna zveza med zatrjevano nepravilno položenim električnim kablom in tožničinim padcem ni podana.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013564
ZSPJS člen 3a, 3a/3, 49a, 49a/2, 49a/3, 49b. OZ člen 86, 86/1, 87, 88. ZEPDSV člen 17, 17/2, 18, 19, 19/2. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 38.
plača - plačilo za delo - vračilo preveč izplačane plače - javni uslužbenec - ničnost - delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - višina - dokazno breme
Tožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače v spornem obdobju zaradi napačne prevedbe plačnega razreda ob prehodu v nov plačni sistem. Ker je toženka neupravičeno pridobila razliko v plači med plačo, ki ji po zakonu, predpisih in drugih aktih, izdanih na podlagi zakona, pripada in plačo, ki temelji na ničnem določilu pogodbe o zaposlitvi, mora to razliko vrniti.
V delovnih sporih je dokazno breme o tem, da je delodajalec pravilno vodil evidenco dela ter za njih pravilno obračunal in nakazoval prejemke iz delovnega razmerja, na strani delodajalca. Zato je dokazno breme pri zahtevku na vračilo preveč izplačane plače na tožeči stranki, da izkaže, koliko bi zakonita plača v vtoževanem obdobju znašala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - odpravnina
Rok 30 dni za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče od dneva, ko je izpodbijana odpoved delavcu vročena. Tožniki so tožbo vložili po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
nadure - delo preko polnega časa - plača - plačilo za delo
Tožena stranka ima prav, da je delavec upravičen do plačila dodatka za nadurno delo samo v primeru, da mu takšno delo delodajalec odredi. V konkretni zadevi je bilo tožniku nadurno delo odrejeno (tožnik je opravljal prevoze v tujini po navodilu tožene stranke, ki mu je odrejala destinacije njegovih poti in časovni okvir, v katerem morajo biti te poti opravljene). Dejstvo, da tožniku niso bile nadure odrejene pisno oz. izrecno ustno, ne more iti na njegovo škodo.
V primeru, kadar je delavcu odrejeno opravljanje nadurnega dela, ki presega zakonske omejitve, je delavec upravičen do izplačila vseh nadur, saj za prekoračitev dovoljene kvote nadur ni odgovoren in ga zato ne morejo zadeti škodljive posledice.
kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so izvzeta iz izvršbe - nujnost za preživljanje - črna gradnja
Skladno z določbo prvega odstavka 177. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Ker morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, so iz izvršbe torej izvzeta le tista kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so nujna za preživljanje.
Črna gradnja ne predstavlja ovire za prodajo na javni dražbi v izvršilnem postopku, le v prodajnih pogojih mora biti izrecno navedeno, da se prodaja objekt brez pridobljenega gradbenega dovoljenja - črna gradnja.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODZ
VSL0076284
SPZ člen 69, 70. OZ člen 1003 – 1011, 1060. ODZ paragraf 1175 – 1216.
agrarna skupnost - družbena pogodba - societas - delitev nepremičnin
Agrarna skupnost je v civilnopravnem smislu družbena pogodba (societas), zato je treba za odločitev o razdelitvi nepremičnin, ki so v solasti članov agrarne skupnosti, uporabiti določbe družbene pogodbe, subsidiarno pa OZ oziroma ODZ (odvisno od tega, kdaj je bila družbena pogodba sprejeta). Pred odločitvijo o delitvi pa mora sodišče ugotoviti, ali in v kakšni obliki lahko sploh pride do delitve nepremičnin v primeru izstopa/izključitve le enega od članov agrarne skupnosti, kar je med drugim povezano tudi z nadaljnjim obstojem veljavnostjo družbene pogodbe v primeru odstopa/izključitve enega družbenika.
Kar zadeva povrnitve lastnih sredstev, ki jih je tožnik vložil v obnovo terase v višini 27.300,00 EUR s pp, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ima tožnik sporno teraso, ki se nahaja pred tožnikovim gostinskim lokalom Gostilna I., v posesti in zato koristi od teh vlaganj uživa sam. Tožnikov verzijski zahtevek, s katerim od tožene stranke zahteva povrnitev vlaganj, za katere je povečal vrednost tuje nepremičnine, je iz tega razloga tudi po oceni pritožbenega sodišča preuranjen, saj glede na to, da ima tožnik sporno teraso še vedno v posesti in uporabi na podlagi veljavne zakupne pogodbe, do prehoda koristi od prikrajšanca na okoriščenca še ni moglo priti.
ZDR člen 42, 126. ZMinP člen 9, 9/3. ZSDU člen 69, 72. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - minimalna plača - zbor delavcev - seznanitev inšpektorja za delo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka je delodajalec s šestimi zaposlenimi. Ukvarja se s prevozništvom, zato je nemogoče izvesti zbor delavcev tako, da bi bili prisotni vsi delavci. Zato ni napačno ravnanje tožene stranke, ki je enega izmed delavcev pooblastila, da je ostale seznanil s predlogom sporazuma, pridobil za sklenitev njihovo soglasje in v njihovem imenu podpisal Sporazum o postopnem prehodu na zakonsko določeno višino minimalne plače. Ker tožnik ni dokazal, da zbor delavcev ni bil izveden tako, kot je zatrjevala tožena stranka, bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, da je tožena stranka izvedla zbor delavcev in spornega dne z delavci sklenila Sporazum o postopnem prehodu na zakonsko določeno višino minimalne plače. Nato pa bi moralo presoditi, ali je tožena stranka izpolnila pogoje iz 3. odstavka 9. člena ZMinP (seznanitev inšpektorata za delo).
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe v delu, v katerem je zavrnilo zahtevek tožeče stranke po nasprotni tožbi za plačilo sredinske mize za tovorno vozilo, se ne da razbrati, na kakšen način je sodišče prve stopnje sprejelo takšno odločitev. Sodišče prve stopnje le predvideva, da je tožeča stranka upoštevala dogovor med njo in toženo stranko o tem, da se znesek kupnine za to mizo obračuna pri izplačilu dnevnic za mesec februar tožencu. Razlogov za predvidevanje, da je toženec kupnino na takšen način plačal, ni navedlo, prav tako ne razlogov za odločitev, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, se je ne da preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZObr je v 2. odstavku 97.g člena določil, da se letni dopust zaradi socialnih ter zdravstvenih razmer in starosti lahko poveča do 5 dni, kar pomeni, da je z zakonom, ki velja za delavce na obrambnem področju določeno, koliko največ lahko znaša to povečanje. Sodišče prve stopnje je zato ob upoštevanju dejstva, da je ZObr v odnosu do ZDDO specialen predpis in obenem tudi kasnejši predpis pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da določba 8. člena Pravilnika tožene stranke o letnem dopustu o tem, da se letni dopust delavcu zaradi socialnih, zdravstvenih razmer in starosti skupno poveča največ za 5 dni, ni v nasprotju z zakonom, saj je v skladu z ZObr, ki ga je glede tega vprašanja potrebno uporabiti.
Glede tistih vprašanj odmere letnega dopusta, ki jih ZObr ni uredil, je potrebno uporabiti določbe ZDDO, ki je specialni predpis tudi v odnosu do ZDR-1.
Določba 1. alineje 1. odstavka 8. člena Pravilnika tožene stranke o letnem dopustu ni v skladu z zakonom, v tistem delu, ki pravico do dodatnih 5 dni letnega dopusta veže na dopolnjenih 55 let starosti in ne na 50 let, kot je to določeno v 2. odstavku 39. člena ZDDO.
lastnost zavarovanca - sprememba - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - odvetniška dejavnost - odvetnik - polovični delovni čas - prijava spremembe zavarovanja
Za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot za spremembo v zavarovanju, je potrebna prijava na predpisanem M-3 obrazcu. V okoliščinah konkretnega primera, ko gre za spremembo v zavarovanju na temelju 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1, je bil tožnik glede na 23. člen ZMEPIZ sam zavezanec za vložitev prijave o spremembi v zavarovanju.
Zgolj odločba Odvetniške zbornice, iz katere sicer izhaja, da je tožnik od določenega dne dalje odvetniško dejavnost odpravlja v polovičnem delovnem času, za določitev datuma spremembe lastnosti zavarovanca ne zadostuje.