Tožnik je vložil tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlovanju z odškodninskim zahtevkom. Ker obravnavani spor ni spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, temveč gre za spor o pravici v zvezi z delovnim razmerjem ter premoženjski spor, se v takšnem postopku takse plačujejo (tožeča stranka je vložila tožbo za varstvo pravic pri izbiri na delovno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069124
ZST-1 člen11. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov – trditveno in dokazno breme
Neutemeljene so dolžnikove pritožbene trditve, da bi sodišče moralo odločati tudi o predlogu dolžnika za odlog plačila sodne takse, ker po njegovi oceni predlog za oprostitev plačila sodne takse vedno vsebuje tudi podredni zahtevek za odlog plačila sodne takse. Sodišče vedno odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka stranke, kar pomeni, da sodišče ne sme odločati o nečem, česar stranka izrecno ni predlagala. Trditveno in dokazno breme o razlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse je na stranki. Kadar stranka poda samo predlog za oprostitev plačila sodne takse in v ta namen predloži podatke o svojem premoženjskem stanju, mora sodišče pri odločanju o takšnem predlogu izhajati iz trditev v predlogu in dokazov, s katerimi stranka zatrjuje svoje slabo premoženjsko stanje, da bi bila upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Podrejenega zahtevka za odlog plačila sodne takse dolžnik ni postavil in zato sodišče prve stopnje tudi ni dolžno odločati o zahtevku, ki ga ni.
Tožnica do varstvenega dodatka po ZSVarPre ni upravičena, ker ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa ta zakon (člen 49). Tožnica namreč ni dokazala, da izpolnjuje prvega od kumulativno določenih pogojev, to je, da je starejša od 63 let oz., da je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo, saj je bila na dan odločanja prvostopenjskega organa stara 55 let, glede izpolnjevanja pogoja trajne nezaposljivosti oz. trajne nezmožnosti za delo pa ni predložila nobenega dokaza.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013475
ZDR člen 184. OZ člen 131, 171, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca
Tožnik se je poškodoval na delu, ko je pri reševanju zastoja v delovnem procesu padel. Delavca nista imela ustreznega orodja (ključa za odvijanje matic), zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
Brcanje v ključ, ki se nahaja relativno visoko (cca 1,2 metra), z namenom, da bi zaradi večje sile, ki pri tem nastane, popustila matica, ki je ni bilo možno odviti z roko, ni samo v nasprotju z varnim načinom dela, ki se lahko pričakuje od vsakega delavca, temveč je celo v nasprotju s skrbnostjo, ki se lahko pričakuje od vsakega normalnega odraslega posameznika. Zato je tožnik soprispeval k nastanku nezgode v deležu 60 %.
Prve razpisane glavne obravnave se ni udeležila nobena stranka. Enako se je zgodilo tudi na ponovno razpisanem naroku, na katerega ni pristopil tožnik, niti tožena stranka. Takšen izostanek obeh strank ima za posledico, da se šteje tožba za umaknjeno (čl. 28/3 ZDSS-1).
OZ člen 459. ZPP člen 214, 214/2, 236, 236/6, 286.b.
stvarne napake - neprerekana dejstva - pisna izjava priče - zaslišanje priče
Stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine resda predlagala dokaz z zaslišanjem omenjene priče, vendar pa kasneje, ko je prejela pisno izjavo omenjene priče, ki jo je sodišče prve stopnje tudi prebralo na naroku za glavno obravnavo, ni več zahtevala, da sodišče prve stopnje tudi neposredno zasliši omenjeno pričo. Zaradi tega po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni bilo dolžno omenjeno pričo tudi neposredno zaslišati, upoštevaje ob tem tudi okoliščino, da tožena stranka v zvezi s stvarnimi napakami na blagu v postopku na prvi stopnji ni podala nobenih konkretnih navedb.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006188
KZ-1 člen 46, 46/1, 158, 160.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - resničnost žaljivih dejstev kot izključitveni razlog - kaznivo dejanje razžalitve - subjektivna žaljivost za prizadeto osebo - kazen zapora
Po ustaljeni sodni praksi (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 115/2008 z dne 8.1.2009) je razlika med razžalitvijo in žaljivo obdolžitvijo v zmožnosti dokazovanja določenega objektivnega in subjektivnega stanja ali dejstva, ki je subjektivno sicer žaljivo za prizadeto osebo. Trditev o neumnosti in o resnih osebnostnih motnjah to gotovo je, saj laično vzeto predstavlja umsko in vedenjsko prizadetost oseb, ki so zaradi teh lastnosti tako ali drugače stigmatizirani v okolju. Kadar pa je ta zatrjevana le posplošeno, ne da bi bila trditev o osebnostnih motnjah podkrepljena s konkretnimi dejstvi potem dokaz resničnosti niti ni smiseln.
ZMEPIZ člen 23, 23/1, 43, 46, 46/1, 50 ZPIZ-1 člen 7, 7/3, 13, 178.
načelo formalne legalitete - vpis delovne dobe v delovno knjižico - vpis v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ
Upnik ima pravico, da uveljavi in tudi prisilno izterja priznanje statusa zavarovanca, za čas, ko ni bil obvezno zavarovan na nobeni pravni podlagi, če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je v tem času pravna podlaga obstajala, prijave v zavarovanje pa ni bilo. Prav to (vpis delovne dobe v delovno knjižico, ki ga je s spremembo delovnopravne zakonodaje nadomestil vpis v matično evidenco zavarovancev pri Zavodu) je bilo dolžniku za upnika s pravnomočno sodbo tudi naloženo.
Pri oblikovanju dokazne oceni ni nujno, da bi sodišče lahko posamezni priči sledilo zgolj v celoti ali pa ji ne bi sledilo. Možno je tudi, da sodišče sledi zgolj delu izpovedbe, kar je odvisno od izvedbe preostalih dokazov in je rezultat tistega dela sodnikovega miselnega procesa (kar mora sodnik potem ustrezno prenesti v obrazložitev svoje odločbe), ki ga 8. člen ZPP ubesedi kot skrbno in vestno presojo vseh dokazov skupaj.
Dokaz z vpogledom v fotografijo je samostojen dokazni predlog, zato ga sodišče na naroku, ki ni prvi, ne more dopustiti z izgovorom, da gre za del izvedbe pravočasno predlaganega dokaza z zaslišanjem stranke.
povrnitev pravdnih stroškov – uspeh pravdnih strank
Tožbeni zahtevek je bil sporen le po višini, kar pomeni, da so se med postopkom ugotavljala le dejstva, povezana z višino odškodnine, posledično čemur se uspeh strank v pravdi ugotavlja le glede na dosojeno višino odškodnine v primerjavi z vtoževano.
ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1, 44, 44/1. ZFPPIPP člen 74, 74/2.
izvršilni naslov - pogodbe o prevzemu dolga - predpostavke
Ker pa ta terjatev v izvršilnem naslovu ni denarna, ampak zgolj nedenarna, in le z neposredno izvršljivostjo tako določene obveznosti je v izvršilnem naslovu soglašal dolžnik, medtem ko upniki v izvršilnem predlogu terjajo izpolnitev v denarju, je edini pravilen prvostopenjski zaključek, da obveznost, katere prisilno izvršbo zahtevajo upniki v predlogu za izvršbo ne izhaja iz izvršilnega naslova.
V času do izdaje izpodbijane odločbe pri tožniku še ni bila podana izguba delazmožnosti. Zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen. Tožnik lahko v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 109, 109/1, 339, 339/2, 339/2-2. ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 20, 204, 204/1, 205. ZPol člen 30.
vodenje postopka - nepristranskost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje velike tatvine - policist - sostorilstvo
Pritožbeni očitek pristranskosti (6. točka prvega odstavka 70. člena ZPP) lahko stranka v pritožbi uveljavlja le, če je bil sodnik izločen, pa je kljub temu sodeloval pri izdaji sodbe (2. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker predsednica senata v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa ni bila niti zahtevana (72. člen ZPP), pritožbeni očitek pristranskosti in nekorektno vedenje na narokih za glavno obravnavo ni utemeljen.
Tožnica (policistka, ki je bila v času kršitve na poklicni rehabilitaciji) je spornega dne 91-letnemu znancu skupaj s svojim možem odsvojila 56.000,00 EUR v gotovini. S tem je naklepno huje kršila svoje delovnopravne obveznosti (30. člen ZPol, 31., 32. in 35. člen ZDR), kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja velike tatvine po 205. členu KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog po 1. in 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 180, 180/1, 180/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ustavitev nepremičninske izvršbe - predlog zastavnega upnika za ustavitev izvršbe - pravočasnost predloga za ustavitev izvršbe - prekluzivni rok - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Osemdnevni rok za podajo predloga za ustavitev izvršbe, ki začne teči od vročitve odredbe o prodaji, je prekluzivne narave, procesnega dejanja po njegovem poteku ni več mogoče opraviti, v konkretnem primeru torej predloga za ustavitev izvršbe ne (uspešno) podati, saj bi ga v primeru, da bi bil tak predlog podan po poteku roka iz drugega odstavka 180. člena ZIZ, moralo sodišče prve stopnje zavreči.
ugovor zoper sklep o izvršbi- utemeljenost ugovora
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je na potrdilu v rubriki namen navedeno ime dolžnice in ob tem pravilno zaključilo, da je dolžnica s to listino dokazala svoje trditve, da je znesek plačala na račun dolga do upnika po sodbi P 72/2010.
zavrženje tožbe - pravna oseba - stečaj - prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti - pravdni stroški
Tožnik bi moral stroške postopka, ki so mu bili dosojeni z izpodbijanim delom prvostopenjskega sklepa (nagrada za postopek in pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev) prijaviti v stečajnem postopku. Glede na določbo 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP je za obveznost prijave terjatve stroškov sodnega postopka, ki se je pričel pred začetkom stečajnega postopka, odločilno, kdaj so ti stroški nastali. Z izpodbijanim delom prvostopenjskega sklepa priznani stroški so nastali že ob vložitvi tožbe, zato jih je bil tožnik dolžan prijaviti v stečajnem postopku.
Ker tožnik spornih stroškov postopka ni prijavil v stečajnem postopku, velja neizpodbitna domneva iz šestega odstavka 60. člena ZFPPIPP, da upnik v postopku zaradi insolventnosti teh stroškov ne uveljavlja. Bistveno je, da so ti stroški nastali pred začetkom postopka insolventnosti, zato njihova kasnejša odmera po sodišču ne vpliva na njihov nastanek. Glede na to, da tožnik terjatve iz naslova stroškov postopka, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, ni prijavil v roku za prijavo terjatev v stečajnem postopku, je nastopila posledica iz petega odstavka 296. člena ZFPPIPP. Tožnikova terjatev iz naslova stroškov postopka je v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala, zato bi ta del tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje moralo zavrniti.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54. ZPP člen 343, 343/4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela - nedovoljena pritožba
Tožena stranka je po pravnomočni sodbi, s katero je bilo ugotovljeno, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati spornega dne, tožnico prijavila za nazaj v obvezna zavarovanja ter jo reintegrirala. Nato je tožnici odpovedala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpoved je postala dokončna in pravnomočna. Sodišče prve stopnje je glede na postavljen zahtevek tožnice, da jo je tožena stranka dolžna reintegrirati od spornega dne dalje, s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja in s pozivom nazaj na delo, pravilno zaključilo, da je tožena stranka zahtevek tožnice tekom sodnega postopka že realizirala in zavrnilo tožbeni zahtevek. Zato pritožba tožene stranke zoper zavrnilno sodbo ni dovoljena. Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V pristojnosti sodišča prve stopnje je, da ugotavlja, ali se je obseg dela tožnika zaradi poslovnih odločitev delodajalca (menjava sistema ogrevanja in ohlajanja, obratovanje strojnih inštalacij in sistema odpadnih voda) res zmanjšal v takšnem obsegu, da tožnikovo delo ni več potrebno. Tožena stranka namreč v odpovedi pogodbe o zaposlitvi te poslovne odločitve izrecno navaja kot razlog za zmanjšanje obsega tožnikovega dela. Tožnik je pri toženi stranki opravljal širok spekter nalog, predvsem elektroinštalacijska dela, dela povezana z vzdrževanjem ogrevanja in ohlajanja pa so predstavljala le majhen delež celotnega njegovega dela. Zato tožena stranka ni uspela dokazati utemeljenosti poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik, ni prenehala.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – dobroverni posestnik – pravni položaj nedobrovernega posestnika
Toženec, ki je začasno neodplačno uporabljal stanovanje po dogovoru z zapustnico, ni več v položaju dobrovernega posestnika od trenutka, ko ga je novi lastnik – dedič pozval k plačilu najemnine.
Tožnica ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela in nima preostale delovne zmožnosti. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, utemeljen.