mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - pravni interes za tožbo - potek roka
Tožena stranka je sodišče dne 29. 9. 2025 obvestila, da je dne 25. 9. 2025 potekel rok za predajo tožnika Švicarski konfederaciji in da je s tem prešla pristojnost za odločanje o prošnji za mednarodno zaščito tožnika na Republiko Slovenijo.
S tem ko je pristojnost za obravnavo prošnje tožnika za mednarodno zaščito prešla na Republiko Slovenijo, tožnik nima več pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta, saj mu s tem, ko tožena stranka izjavlja, da bo obravnavala njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, izpodbijani akt ne posega več v njegovo pravico oziroma na zakon oprto pravno korist.
javni uslužbenci - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - načelo transparentnosti - pričakovanje zasebnosti - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Pogodbe, ki jih mora tožeča stranka posredovati prosilki, se v celoti nanašajo na delovno razmerje javnih uslužbencev, pri čemer pa se v skladu z odločbo prekrijejo tisti osebni podatki, ki niso v povezavi z delovnim razmerjem. Rojstni datum, EMŠO in prebivališče niso v povezavi z delovnim razmerjem in zato je tožena stranka pravilno odločila, da se zgolj ti podatki prekrijejo.
Javni uslužbenec ne more pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu, podatkov o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta. Na ta način je državljanom omogočen nadzor nad delom javnih zavodov in nad porabo proračunskega denarja.
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker nima obveznih sestavin iz prvega odstavka 214. člena ZUP. Ta določa, da mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, ter razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Stranka v postopku ima namreč pravico poznati razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določeni način. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
javna dajatev - odjava vozila iz prometa - plačilni nalog - lastništvo motornega vozila - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Napačno je stališče toženke, da je za prenos lastninske pravice na vozilu v skladu z ZMV-1 potrebna tudi sprememba lastništva v javnopravnih evidencah. Glede na navedeno bi morala toženka ob (pri)tožnikovi trditvi, da ni (več) lastnik spornega vozila, ugotoviti, ali je do prenosa lastninske pravice v skladu s pravili stvarnega prava res prišlo in dajatev naložiti v plačilo pravemu lastniku.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - zmotna uporaba materialnega prava
Namen same zakonskedoločbe je varstvo javnega interesa, ki je v tem, da se prepreči morebitne nadaljnje ugrize oziroma napade psa in s tem ogrožanje okolice. To povsem jasno izhaja iz prvega dela besedila prvega odstavka 11.a člena ZZZiv, ki kot nevarnega psa opredeljuje psa, ki "ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka." Ugriza psa (zakonski dejanski stan), zato ni mogoče razumeti izolirano od preostalega besedila zakonske določbe. Avtomatizem, po katerem bi vsak stik psov, katerega posledica je ugriz, brez upoštevanja konkretnih okoliščin primera imel za posledico določitev statusa nevarnega psa, po presoji sodišča nasprotuje zgoraj opisanemu namenu, ki ga zasleduje ZZZiv. Tudi z vidika varovanja javnega interesa ni videti potrebe po formalističnem razumevanju 11.a člena ZZZiv, ampak je treba predvsem ugotoviti, kakšno nevarnost (če sploh) konkreten pes glede na dano situacijo predstavlja za svojo okolico.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 27/3-c. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 47. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - začasna odredba - suspenzivni učinek
Vprašanje, ali je zadevna oseba zahtevala odlog izvršitve odločitve o predaji, če ima zahtevek, ki ni očitno neutemeljen, ni bistveno, in da se države članice, ki so želele okrepiti pravno varstvo prosilcev s takojšnjim odložilnim učinkom (pri)tožbe zoper odločitev o predaji, zaradi spoštovanja zahteve po hitrosti ne smejo znajti v položaju, ki bi bil manj ugoden od tistega, v katerem se znajdejo tiste države članice, ki takega ukrepa niso štele za potrebnega.
Vložitev pravnega sredstva po samem zakonu povzroči odložitev izvršitve napadene odločbe, tudi če ta odložitev ne izhaja iz uporabe nacionalne ureditve, kadar to pravno sredstvo vsebuje trditve, s katerimi se želi dokazati, da bi bil ta državljan tretje države zaradi izvršitve te odločbe izpostavljen velikemu tveganju za kršitev pravice iz 4. člena Listine, ki očitno niso neutemeljene, in kadar ta ureditev ne določa drugega pravnega sredstva, ki bi bilo urejeno z natančnimi, jasnimi in predvidljivimi pravili, ki po samem zakonu povzročijo odložitev izvršitve take odločbe. Takšna je bila situacija tudi v obravnavani zadevi in tožena stranka ne bi smela pomešati oziroma poistovetiti dokaznega praga, ki je potreben za strogo presojo tveganja z vidika 4. člena Listine, in ki zahteva tudi preverjanje določenih dejstev po uradni dolžnosti, in praga, ki se zahteva za končno ugotovitev, da bi predaja pomenila kršitev pravice prosilca do prepovedi nečloveškega ravnanja.
ZUS-1 člen 1, 2, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZOPDA člen 5, 5/1, 5/2. ZUstS člen 1, 1/3.
azbest - izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - priznanje odškodnine - pravica dedičev
Drugi tožnik ni bil stranka v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (in niti stranski udeleženec), saj je vlogo, obravnavano z izpodbijanim sklepom, vložil prvi tožnik. Zato je treba tožbo drugega tožnika (ne glede na njegov pravni interes za izid postopka) na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
Komisija je pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno izhajala iz procesnopravnega in materialnopravnega pomena določbe drugega odstavka 5. člena ZOPDA, kakor jo razume tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-21/24 (21. in 22. točka obrazložitve), tj. da lahko dedič pokojnega upravičenca le nadaljuje postopek, ki ga je z vložitvijo popolne vloge zahteve začel že upravičenec, in da le v tem primeru na dediča preide odškodninska terjatev pokojnega upravičenca. Ker pa je zakonska ureditev iz te določbe po odločbi Ustavnega sodišča U-I-21/24 ustavno neskladna, nanjo upoštevaje tretji odstavek 1. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) ni mogoče opreti odločitve (prim. tudi sodbo in sklep Vrhovnega sodišča X Ips 49/2021 z dne 27. 8. 2025) v tej zadevi, v kateri do začetka učinkovanja navedene odločbe (z dnem objave v Uradnem listu RS, to je 27. 6. 2025) še ni bilo pravnomočno odločeno. To pomeni, da je bila z zavrženjem vloge prvega tožnika v izpodbijanem sklepu narejena bistvena kršitev določb upravnega postopka in zmotno uporabljeno materialno pravo. Komisija posledično ni ugotavljala ključne okoliščine, ki po stališču Ustavnega sodišča nepodedljivo osebno terjatev spremeni v podedljivo, tj. če je C.C. pred smrtjo jasno izjavil voljo, da želi prejeti denarno odškodnino za posledice mezotelioma plevre oziroma če je začel postopek verifikacije te poklicne bolezni.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/2.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - rok za predajo prosilca - potek roka - pravni interes za pritožbo
Med strankama ni sporno, da je od sprejetja zahteve Švicarske konfederacije za ponovni sprejem tožnika preteklo šest mesecev, v katerih se predaja prosilca ni izvedla in je torej še vedno v Republiki Sloveniji.
Med strankama so nesporno nastopile okoliščine, zaradi katerih tožena stranka izpodbijanega akta ne bo mogla izvršiti. Zato si z odločitvijo v tem upravnem sporu, torej tudi v pritožbenem postopku, tožnik ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Pravni interes v tem upravnem sporu za tožnika torej ne obstoji, saj so učinki, ki jih zasleduje, že obstoječi (na podlagi zakonskih določb).
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi tožnikove tožbe zoper izdano zavrnilno odločbo o prošnji. Tudi v obravnavani zadevi je iz tožnikovega ravnanja po presoji sodišča razvidno, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
ZUP člen 67, 67/2, 140, 140/3, 252, 252/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5, 36/1-7.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - upravni postopek - poziv na dopolnitev - opozorilo na posledice - odločanje organa druge stopnje - izrek odločbe - zavrženje tožbe
Poziv na dopolnitev vloge mora biti jasen tudi glede opozorila o posledici, ki bo stranko doletela, če vloge ne dopolni. Po presoji sodišča je bilo glede na citirani poziv moč pričakovati meritorno odločitev o zadevi, to je odločitev o vsebini, in ne zgolj procesno, formalno odločitev. Zato je v tem delu prišlo do kršitve pravil postopka, natančneje tretjega odstavka 140. člena ZUP, odločbe drugostopenjskega davčnega organa pa tudi ni moč preizkusiti glede tega, zakaj je vlogo (v konkretnem primeru priglasitev) štel za formalno nepopolno, ko pa jo je pred tem prvostopenjski davčni organ očitno štel za "le" materialno nepopolno, torej dokazno nepodprto. Na ta način stranke postopka tudi niso imele možnosti, da se izrečejo o okoliščinah, ki so drugostopenjski davčni organ vodile k sprejeti odločitvi (tj. o domnevni formalni nepopopolnosti priglasitve).
V konkretnem primeru drugostopenjski davčni organ v izreku ni odločil o odpravi odločbe prvostopenjskega davčnega organa, zato ni v celoti zadostil cit. določbi prvega odstavka 252. člena ZUP, kar onemogoča preizkus izpodbijane odločbe drugostopenjskega davčnega organa. Preizkus v tem delu tudi ni možen, ker se odločitev po prvem odstavku 252. člena ZUP lahko sprejme ob ugotovitvi organa druge stopnje, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, ali ob spoznanju, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo. Iz odločbe drugostopenjskega davčnega organa pa ne izhaja, kateri od teh štirih zakonsko določenih razlogov za sprejem odločitve iz prvega odstavka 252. člena ZUP je podan v konkretnem primeru.
ZPPreb-1 člen 6, 6/5. Odlok o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka (2012) člen 3.
socialno varstvo - enkratna denarna pomoč - stalno prebivališče - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ob takih okoliščinah, ko je organ prve stopnje pri dokazni oceni potrdila o stalnem prebivališču izhajal iz navedenega nepravilnega stališča, dokazna ocena stalnega prebivališča tožnikovega otroka ob rojstvu ni vestna, skrbna in sintetično analitična, torej v skladu s formalnimi okviri proste proste dokazne ocene. Povedano drugače, organ prve stopnje bi moral v svojo presojo vključiti še ugotovitev glede novorojenkinega stalnega prebivališča v obdobju od rojstva do ... 11. 2020, ko je bilo izdano navedeno potrdilo.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - kazenski postopek - elementi kaznivega dejanja
Drugi odstavek 7. člena OT je treba razlagati tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje. Z vidika obrambe je pomembno, ali se obtožencu v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja očita manjše ali večje število dejanj. Od kriminalne količine (števila, narave in teže kaznivih dejanj, ki so sicer zajeta znotraj nadaljevanega kaznivega dejanja) pa je odvisna tudi izbira oziroma višina izrečene sankcije.
razlastitev - javna korist - javna cesta - poseg v lastninsko pravico - kategorizacija cest - razlastitveni namen - pripravljalna dela
Sodišče pritrjuje tožnici, da iz določb Uredbe ne izhaja pogoj odvijanja prometa v skladu s pravili cestnega prometa per se, vendar je že v 2. členu izpostavljeno, da kategorija javne ceste določa funkcijo javne ceste, ki jo ima za prometno povezovanje v določenem prostoru, ter njene tehnične in druge lastnosti, ki omogočajo hitro, varno in za okolje čim manj obremenjujoče odvijanje prometa v tem prostoru. Iz zadnjega dela te določbe se tako po oceni sodišča da sklepati, da mora vsaka javna cesta zagotoviti vse pogoje, da se promet odvija (tudi) varno, torej v skladu s pravili cestnega prometa, ki so namenjena ravno temu, tj. urejanju prometa, da poteka nemoteno in varno za vse udeležence.
sodna taksa v upravnem sporu - sodna taksa kot procesna predpostavka - neplačana sodna taksa - ustavitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok za zamudo
Tožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navedla okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da so zamudi s plačilom sodne takse botrovali opravičljivi razlogi, ki jih njen pooblaščenec - odvetniška družba, kateri je sodišče vročilo plačilni nalog, kljub temu, da je v zadevi izkazal zahtevano skrbnost, ni mogel ne predvideti in ne odkloniti.
Ker so posledice prepozno plačane sodne takse enake kot če ta sploh ne bi bila plačana, sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi nastopila zakonska fikcija umika tožbe.
Če se je organ postavil na stališče, da gre za celoto oziroma sklop objektov, potem je pojem povezanosti s tlemi treba razlagati tudi na tak način, torej, ali je mogoče cel objekt (v tem primeru sklop gradbenih inženirskih objektov, ki v naravi predstavljajo ...) premakniti ali odstraniti brez škode za njihovo bistvo. Take presoje pa organ ni niti opravil, zaradi česar sodišče ne more preizkusiti tožbenega ugovora, da je takšna re-lokacija obravnavanega objekta (oziroma sklopa objektov kot celote) možna.
posredovanje delovne sile - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - začasna odredba ZUS-1 - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - neprerekana dejstva - izdaja začasne odredbe
Upoštevna težko popravljiva škoda je podana, če je verjetno izkazan poseg v opravljanje dejavnosti, ki bi tožečo stranko pomembno prizadeval. Za izdajo začasne odredbe v takem primeru ni treba, da bi družba že prenehala s poslovanjem oziroma bi bil stečaj že uveden, saj bi bila s tem nepopravljiva škoda dejansko že povzročena. Zadostuje, da stranka s stopnjo verjetnosti izkaže, da je grozeči stečaj ali nevarnost skorajšnjega prenehanja poslovanja neposredna posledica (izvršitve) akta, ki ga izpodbija s tožbo v upravnem sporu.
inšpekcijski ukrep - ugriz psa - vpis v centralni register psov - nevaren pes - zmotna uporaba materialnega prava
Ugriza psa (zakonski dejanski stan), ni mogoče razumeti izolirano od preostalega besedila zakonske določbe. Avtomatizem, po katerem bi vsak stik psov, katerega posledica je ugriz, brez upoštevanja konkretnih okoliščin primera imel za posledico določitev statusa nevarnega psa, nasprotuje opisanemu namenu, ki ga zasleduje ZZZiv.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - delitev skupnega premoženja - pravdni postopek - ocena ogroženosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Zaradi specifičnega položaja, v katerem se lahko znajde žrtev nasilja, ji zakon za ukrepe za zagotovitev njene varnosti, ki jih določa ZPND, omogoča dostop do BPP ne glede na njene finančne zmožnosti. Pogoj za dodelitev BPP za navedene postopke po ZPND je zgolj ocena o ogroženosti, ki jo poda pristojni CSD. Postopki v zvezi z ugotavljanjem in delitvijo skupnega premoženja niso postopki po ZPND, temveč postopki po DZ. DZ pa ne ureja le varstva koristi otrok, ampak tudi premoženjska razmerja med zakonci, kar pomeni, da je postopek za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem pravdni postopek, sodišče pa v takšnem primeru uporabi določbe DZ, ki se nanašajo na to, kaj je skupno premoženje in na določitev deležev na skupnem premoženju. Zaključek toženke, da je postopek za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem pravdni postopek, kjer se ne zasledujejo koristi otrok, ampak gre za spor med bivšima zakoncema, zato za te primere BPP po ZPND ne pripada, zato ni pravilen.
Zakonodajalec je sistem dolgotrajne oskrbe uredil po principih solidarnosti, enakopravnosti in široke dostopnosti za vse. Takšna ureditev sledi načelu socialne države, posameznike z nizkimi dohodki varuje bolj kot sistem, kjer bi bile pravice odvisne od vplačane zavarovalnine. Ni sporno, da bo novo uvedeni prispevek obremenil dohodke, vendar pa, da ima država široko polje proste presoje glede predmeta in tudi glede višine obremenitve. Sporni prispevek je plačilo za protistoritev države in ni zgolj davek za kritje potreb države.
varstvo osebnih podatkov - svoboda izražanja - instrukcijski rok - obdelava osebnih podatkov
V primeru obdelave osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije ne gre za upravno zadevo. Uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo do izražanja in sodno varstvo.