Enkratnega dogodka, ki je sicer vseboval elemente maltretiranja, tudi sodišče druge stopnje ni moglo povezati z morebitno slabo vzgojo staršev oz. toženca. Res je, kot navaja tudi pritožba, da pogoja za krivdno odgovornost staršev, ne sme predstavljati šele opozorilo drugih. Vendar pa je potrebno izpostaviti, da pa bi vendarle, če bi seveda šlo za vzgojno zanemarjenega otroka, starši morali biti opozorjeni oz. na nek način obveščeni, v smislu, da je njihova vzgoja neustrezna, da se njihov otrok ne obnaša primerno, oz. da kaže znake agresije oz. neprimernega vedenja. Če starši, čigar otrok je normalno obnašajoč se mladoletnik, na kakršnokoli nemoralno obnašanje niso niti z enim dejanjem opozorjeni in so ob tem še prepričani, da se za otrokovo vzgojo trudijo po svojih najboljših močeh, ne morejo niti vedeti, da je z otrokovim vedenjem kaj narobe.
Eden od procesnih učinkov uveljavljanja pobotnega ugovora v pravdi je nastop litispendence glede zahtevka, ki ga tožnik uveljavlja v pobot in zato nedopustnost (nasprotne) tožbe. Ko je podana litispendenca, je treba novo tožbo zavreči.
S tem, ko je sodišče prve stopnje narok opravilo, ne da bi bilo izkazano vabilo za toženo stranko, je storilo bistveno postopkovno kršitev, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - opustitev - soodgovornost - strah ob škodnem dogodku
Do škodnega dogodka je prišlo na toženčevem dvorišču, kjer se je otrok pred škodnim dogodkom okoli toženca vrtel kakih 20 minut in se nato malo oddaljil od njega. Med tem časom je pes skakal na ogrado pesjaka, tako da je zapah popustil in pes je bil v trenutku na otroku. Očitno zapah na vratih pesjaka ni bil izdelan tako, da ob skakanju psa ne bi mogel popustiti. Ker so otrokovi starši očitno opustili nadzor nad tako majhnim otrokom, je njihova soodgovornost 30%.
142. čl. Zakona o zemljiški knjigi določa, da se zemljiškoknjižne parcele, ki so vpisane kot prekomejne parcele, po uradni dolžnosti prenesejo z vsemi obstoječimi vpisi v vložek tiste katastrske občine, v kateri ležijo.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom določa, da se pri prodaji zarubljenih stvari in poplačilu upnikov (tar. št. 4) kot osnova za plačilo za vsa dejanja v zvezi s prodajo zarubljenih premičnin, premoženjskih in drugih materialnih pravic, za sestavo potrebne dokumentacije v zvezi s prodajo in za poplačilo enega upnika, upošteva za organizacijo in izvedbo javne dražbe plačilo po tar. št. 1 Pravilnika.
Dolžnik priznava, da je svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil le delno, sicer v večji meri, s tem ko je pretežni del parcel št. 490/1 in 490/38 izročil v posest upniku. Iz vsebine izvršilnega naslova, ki je podlaga predmetnemu izvršilnemu postopku in veže tako izvršilno sodišče kot tudi stranki izvršilnega postopka, pa jasno izhaja, da mora dolžnik parceli št. 490/1 in 490/38, obe k.o. S., katerih izključni lastnik je upnik, v celoti izročiti upniku v izključno posest.
Tožeča stranka je v pravdi uspela v bistvenem in pretežnem delu, zavrnjeni del (dajatvenega) zahtevka predstavlja sorazmerno majhen del celotnega tožbenega zahtevka, pri čemer pa ta del ni povzročil nobenih posebnih stroškov.
Zakon postavlja glede stroškov v ospredje načelo uspeha. Stranke, ki v pravdi propadejo, morajo zato nositi svoje in povrniti tudi nasprotnikove stroške (1. odst. 154. čl. ZPP). Tudi v primeru, če tožnik umakne tožbo, mora zato povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Vendar je določena izjema od tega pravila in sicer gre za situacijo, ko tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP). Da je podana izjema od splošnega pravila, pa mora trditi in izkazati tožnik, ki je tožbo umaknil.
Varščina, sedaj, ko je odlog izvršbe, dovoljen na podlagi 3. odst. 71. člena ZIZ, potekel, predstavlja le terjatev, ki jo ima dolžnik do Okrajnega sodišča. Izvršba na denarno terjatev dolžnika oziroma prenos denarne terjatve dolžnika pa je običajno izvršilno sredstvo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (30. člen ZIZ).
zapuščinski postopek - sklepčnost tožbenega zahtevka - izločitev v korist potomcev
Ker je sodišče prve stopnje zahtevek tudi meritorno obravnavalo, njegovo stališče, da tožeča stranka ne more pravnoveljavno vtoževati svojih vlaganj, ker tega ni uveljavljala v zapuščinskem postopku, ni relevantno, se pa pritožbeno sodišče s takim stališčem strinja. Tožnik je po materini smrti postal solastnik teh nepremičnin in se kot tak tudi vpisal v zemljiško knjigo. Izločitev bi lahko uveljavljal le do delitve dediščine, do katere je prišlo v tem primeru že v zapuščinskem postopku.
velikost dednega deleža - vračunanje daril - nujni delež - pogodba o dosmrtnem preživljanju - predhodno vprašanje - sporna dejstva
Če je prikrajšan nujni delež, se darila vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. Pritožnica je trdila, da je bilo razpolaganje (s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) dejansko darilo. Gre za predhodno vprašanje, ki ga je potrebno rešiti pred izdajo deklaratornega sklepa o dedovanju. V primeru spora o teh dejstvih pa je potrebna napotitev na pravdo zaradi rešitve predhodnega vprašanja.
ZIZ člen 37, 55, 37, 55. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje z dediči
Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se postopek nadaljuje le zoper dedinjo E.D., ki je podedovala upnikove premičnine, ni nepravilen, tudi če je dedičev po pok. A.P. več. Bistveno je namreč, da pritožnica ne oporeka dejstvu, da je dedinja in s tem (v omejenem obsegu) odgovorna za zapustnikove dolgove in da predmet izterjave v tem postopku ni taka terjatev, ki bi jo lahko izpolnili le vsi dediči skupaj kot nujni sosporniki.
motenje posesti - uporaba materialnega prava - soposest
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa namesto besede soposest uporabilo besedo posest, zato je moralo pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava v tem delu sklep spremeniti tako, da je besedo posest v prvem in drugem odstavku izreka nadomestilo z besedo soposest.