ZOR člen 154, 154/1, 159, 159/2, 192, 200, 203, 154, 154/1, 159, 159/2, 192, 200, 203.
odškodnina za negmotno škodo - pravnomočna sodba - soodgovornost
Že kazensko sodišče se je ukvarjalo s toženčevo prištevnostjo v času storitve tega dejanja in ugotovilo, da je bil toženec sicer zaradi alkoholiziranosti bistveno zmanjšano prišteven, da pa to ni razlog, ki bi ga lahko toženec uveljavljal v svojo korist, saj se je v to stanje spravil sam. Zato se tudi v odškodninskem sporu ne more razbremeniti odgovornosti po 2. odst. 159. člena ZOR.
ZPP člen 458, 458/1, 459, 495/1, 458, 458/1, 459, 495/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Pritožnica s trditvami, da ni bila dolžna ob zapadlosti računa tožeči stranki tudi izplačati dolgovanih zneskov na njen račun, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga v postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno uveljavljati.
KZ člen 325, 325/1, 325/2, 325, 325/1, 325/2. ZKP člen 95, 95/4, 95, 95/4. ZVCP člen 27, 27/1, 116, 116/1, 116/2, 27, 27/1, 116, 116/1, 116/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Narava cestno prometnih predpisov, ki jih je obtoženec kršil, pa je gotovo taka, da ni mogoče že trditi, da se obtoženec ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se ji bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. Obtoženec se je gotovo zavedal, da je pod močnim vplivom alkohola, prav tako pa tudi to, da so njegove vozniške sposobnosti zaradi tega okrnjene. Ne glede na tako vinjenost pa ne samo, da se je obtoženec usedel za volan avtomobila, temveč je tudi prekoračil na kraju prometne nezgode zapovedano hitrost, ne glede na to, da je vedel, da se približuje nepreglednemu levemu ovinku, zaradi česar vozila ni več stalno obvladoval in je zapeljal desno izven vozišča, kjer je po 33 m trčil v zid. Vsak voznik ve, da spadajo določbe cestno prometnih predpisov, ki jih je obtoženec prekršil, v temeljne zapovedi oz. prepovedi pravil vožnje, ko pa se je obtoženec prostovoljno odloči za uživanje alkoholnih pijač in se s tem tudi spravi v stanje vinjenosti in tak s prekoračeno hitrostjo povzroči prometno nezgodo, tedaj o nezavestni malomarnosti pač ni mogoče govoriti, saj se obtoženec zaveda, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, stvar kritične presoje vsakega posameznika pa je, ali bo v stanju vinjenosti sedel za volan ali ne.
motenje posesti - uporaba materialnega prava - soposest
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa namesto besede soposest uporabilo besedo posest, zato je moralo pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava v tem delu sklep spremeniti tako, da je besedo posest v prvem in drugem odstavku izreka nadomestilo z besedo soposest.
zapuščinski postopek - sklepčnost tožbenega zahtevka - izločitev v korist potomcev
Ker je sodišče prve stopnje zahtevek tudi meritorno obravnavalo, njegovo stališče, da tožeča stranka ne more pravnoveljavno vtoževati svojih vlaganj, ker tega ni uveljavljala v zapuščinskem postopku, ni relevantno, se pa pritožbeno sodišče s takim stališčem strinja. Tožnik je po materini smrti postal solastnik teh nepremičnin in se kot tak tudi vpisal v zemljiško knjigo. Izločitev bi lahko uveljavljal le do delitve dediščine, do katere je prišlo v tem primeru že v zapuščinskem postopku.
ZIZ člen 37, 55, 37, 55. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje z dediči
Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se postopek nadaljuje le zoper dedinjo E.D., ki je podedovala upnikove premičnine, ni nepravilen, tudi če je dedičev po pok. A.P. več. Bistveno je namreč, da pritožnica ne oporeka dejstvu, da je dedinja in s tem (v omejenem obsegu) odgovorna za zapustnikove dolgove in da predmet izterjave v tem postopku ni taka terjatev, ki bi jo lahko izpolnili le vsi dediči skupaj kot nujni sosporniki.
Tožeča stranka je v pravdi uspela v bistvenem in pretežnem delu, zavrnjeni del (dajatvenega) zahtevka predstavlja sorazmerno majhen del celotnega tožbenega zahtevka, pri čemer pa ta del ni povzročil nobenih posebnih stroškov.
Stališče, da takse za drugo sodbo ni mogoče terjati, ker je zastarala taksna obveznost za prvo (kasneje razveljavljeno) sodbo, je napačno. Ker v obravnavanem primeru taksa za prvo sodbo sploh ni bila plačana, dolguje tožeča stranka celotno sodno takso za drugo sodbo.
Zakon postavlja glede stroškov v ospredje načelo uspeha. Stranke, ki v pravdi propadejo, morajo zato nositi svoje in povrniti tudi nasprotnikove stroške (1. odst. 154. čl. ZPP). Tudi v primeru, če tožnik umakne tožbo, mora zato povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Vendar je določena izjema od tega pravila in sicer gre za situacijo, ko tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP). Da je podana izjema od splošnega pravila, pa mora trditi in izkazati tožnik, ki je tožbo umaknil.
Varščina, sedaj, ko je odlog izvršbe, dovoljen na podlagi 3. odst. 71. člena ZIZ, potekel, predstavlja le terjatev, ki jo ima dolžnik do Okrajnega sodišča. Izvršba na denarno terjatev dolžnika oziroma prenos denarne terjatve dolžnika pa je običajno izvršilno sredstvo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (30. člen ZIZ).
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom določa, da se pri prodaji zarubljenih stvari in poplačilu upnikov (tar. št. 4) kot osnova za plačilo za vsa dejanja v zvezi s prodajo zarubljenih premičnin, premoženjskih in drugih materialnih pravic, za sestavo potrebne dokumentacije v zvezi s prodajo in za poplačilo enega upnika, upošteva za organizacijo in izvedbo javne dražbe plačilo po tar. št. 1 Pravilnika.
velikost dednega deleža - vračunanje daril - nujni delež - pogodba o dosmrtnem preživljanju - predhodno vprašanje - sporna dejstva
Če je prikrajšan nujni delež, se darila vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. Pritožnica je trdila, da je bilo razpolaganje (s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) dejansko darilo. Gre za predhodno vprašanje, ki ga je potrebno rešiti pred izdajo deklaratornega sklepa o dedovanju. V primeru spora o teh dejstvih pa je potrebna napotitev na pravdo zaradi rešitve predhodnega vprašanja.
Dopis dolžnikovega dolžnika N. sodišču prve stopnje ni dajal zadostne podlage za zaključek, da je upnica v obravnavanem postopku v celoti poplačana in posledično za ustavitev postopka izvršbe v celoti.
Eden od procesnih učinkov uveljavljanja pobotnega ugovora v pravdi je nastop litispendence glede zahtevka, ki ga tožnik uveljavlja v pobot in zato nedopustnost (nasprotne) tožbe. Ko je podana litispendenca, je treba novo tožbo zavreči.
S tem, ko je sodišče prve stopnje narok opravilo, ne da bi bilo izkazano vabilo za toženo stranko, je storilo bistveno postopkovno kršitev, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.