301.

VDS sodba Pdp 1031/2004

6.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03286

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5.

delovno razmerje - odpoved pogodbe - rok - nadurno delo

Tožena stranka se je seznanila z razlogi za redno odpoved PZ iz

poslovnega razloga tožniku potem, ko je sprejela spremembo

sistemizacije delovnih mest, s katero je bilo tožnikovo delovno

mesto ukinjeno in ugotovila, da tožnika ni mogoče

prekvalificirati za drugo delo. Zmotno je stališče, da je

6-mesečni objektivni rok po 5. odstavku 88. člena ZDR začel teči

že z dnem, ko je tožena stranka ugotovila, da je zaradi slabega

poslovanja potrebno zmanjšati stroške in so zato potrebne tudi

kadrovske spremembe.

Če je tožnik pred odpovedjo PZ opravil večje število nadur,

to ne dokazuje, da ni podan resen in utemeljen razlog za

odpoved PZ iz poslovnega razloga, saj to ne pomeni, da bo

tudi v bodoče še obstajala potreba po tožnikovem delu. Prav

tako nezakonitosti podane odpovedi ne dokazuje dejstvo, da

je tožena stranka izvajala določena dela prek zunanjih

sodelavcev, saj je v pristojnosti delodajalca, da organizira

delovni proces, upoštevaje organizacijske in finančne

vidike.

 

303.

VSK sodba I Cpg 2/2005

6.10.2005

obligacijsko pravo

VSK03024

ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3.

nastanek škode - pomanjkanje dokazov - škoda

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo, utemeljeno oprlo na določilo 3. odst. 156. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tožeča stranka tudi po mnenju pritožbenega sodišča škode, ki jo je zatrjevala, ni dokazala, pri čemer je sodišče prve stopnje upravičeno ugotovilo, da za znesek 1.950.638,53 SIT iztoževane škode ni predložila sploh nikakršnega dokaza. Nastalo škodo je izkazovala s priloženimi računi, to naj bi bila škoda za postavitev reklamne table, za postavitev usmerjevalnikov in za oglaševanje na panojih in dnevnih časopisih, vendar je sodišče prve stopnje povsem sprejemljivo obrazložilo, zakaj meni, da pri tej škodi ne gre za nedopustno škodo.

 

305.

VDS sklep Pdp 318/2005

6.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03373

ZPP člen 188, 188/2, 188, 188/2.

umik tožbe

Umik tožbe je mogoč do konca glavne obravnave (2. odstavek 188.

člena ZPP). Ker je tožnica umaknila tožbo glede zneska, ki ga je

iz naslova odpravnine dobila od Jamstvenega in preživninskega

sklada, po zaključku glavne obravnave, je sodišče postopalo

pravnilno, ko umika ni sprejelo, ampak je zahtevek za plačilo

tega zneska zavrnilo.

 

307.

VSL sklep III Cp 2212/2005

6.10.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50799

ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1, 1, 1/1, 2, 2/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11.

izvršba na podlagi izvršilnega naslova - tuja sodna odločba - terjatev v tuji valuti - izpolnitev - tečaj

Izvršilni naslov v tej zadevi glasi na plačilo 2.400.000,00 DIN,

upnik pa zahteva tolarsko protivrednost navedenega zneska. Po oceni

pritožbenega sodišča je tak upnikov zahtevek dopusten. Upnik namreč

izterjuje svojo terjatev v Republiki Sloveniji od dolžnika, ki je

pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji. Denarna enota

Republike Slovenije pa je tolar (1. odstavek 1. člena Zakona o

denarni enoti Republike Slovenije, ZDE), ki je tudi edino zakonito

plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije (1. odstavek 2.

člena ZDE). Glede na navedeno je upnikova terjatev določljiva, saj je

izračunljiva. S preračunom (ki pa je stvar nadaljnje izvršbe) se bo

določljiva terjatev preoblikovala v določeno.

 

309.

VDS sodba Pdp 1052/2005

6.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03291

ZDR člen 10, 10/2, 10, 10/2.

delovno razmerje za določen čas - dokazno breme

Novi Zakon o delovnih razmerjih v 2. odstavku 10. člena

sankcionira sklenitev PZ, katere čas trajanja ni pisno določen,

oz. če PZ za določen čas ob nastopu dela ni sklenjena v pisni

obliki, z domnevo, da je bila sklenjena PZ za nedoločen čas.

ZDR/90 ni vseboval določbe s takšno vsebino, zato je bilo po prej

veljavni delovnopravni zakonodaji v primeru, če delavec in

delodajalec nista sklenila pisne pogodbe o zaposlitvi ob nastopu

dela, lahko prišlo do dejanskega delovnega razmerja, sklenjenega

za določen čas. V primeru spora je posledice nedoločitve časa

trajanja delovnega razmerja za določen čas moral nositi

delodajalec, če mu tekom sodnega postopka ni uspelo

dokazati, kakšen je bil dejanski dogovor glede trajanja

zaposlitve. Dokazno breme glede obstoja dogovora o trajanju

delovnega razmerja za določen čas nosi delodajalec

 

311.

VSK sklep II Cpg 44/2005

6.10.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSK03026

ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27.

nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike - dokazno breme (aktivnega) družbenika

1. Moč izvršilnega naslova, ki je bil izdan zoper izbrisano družbo,se razteza tudi na dolžnika.

2. Ni res, da bi bilo dokazno breme za to, da je nek družbenik aktiven, na upniku.

 

313.

VSL sodba I Cp 287/04

6.10.2005

obligacijsko pravo

VSL51182

ZOR člen 17, 124, 125, 17, 124, 125.

izpolnitev pogodbe - zemljiškoknjižna listina

Za izpolnitev pogodbe z izstavitvijo listine, sposobne za vpis v

zemljiško knjigo, ni pomembno ali je stranka v celoti poravnala

kupnino po pogodbi, če veljavnosti le-te nihče ni izpodbijal.

 

315.

VSL sodba I Cp 960/2005

6.10.2005

ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER

VSL51252

ZPP člen 13, 13. ZENDMPE člen 7, 44, 44/3, 45, 7, 44, 44/3, 45. ZZK-1 člen 11, 11.

predmet prenosa lastninske pravice - del parcele - parcelacija - tožbeni zahtevek - predhodno vprašanje

Postavljen zahtevek ne vsebuje izvršilnega naslova za dopustitev parcelacije, izvedba parcelacije na podlagi takšne sodne odločbe pa zato skladno z drugim odstavkom 45. člena ZENDMPE ne bi bila mogoča.

 

317.

VSL sodba I Cpg 1333/03

6.10.2005

PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO

VSL05640

ZGD člen 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141, 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141.

uprava - imenov - neuskladitev obstoječe družbe z določbami ZGD v zakonskem roku

Prvostopno sodišče je kot nesporno ugotovilo, da tožena stranka

svojih ustanovitvenih in drugih aktov ni uskladila z določbami ZGD,

nato pa pravilno zaključilo, da je interna regulativa tožene stranke,

v kolikor nasprotuje zakonskim.

Določbe 439. do 444. člena ZGD, ki urejajo upravljanje družbe, se

namreč v skladu z določbo 2. odstavka 438. člena ZGD uporabljajo le,

kolikor družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe, kar

pa še ne pomeni, da so družbeniki svobodni tudi pri tem, katere

organe bodo konstituirali. Pri tem so omejeni z možnostmi, ki jim jih

daje ZGD.

Po statutu tožene stranke pa je bil kot organ, ki postavlja in

razrešuje glavnega direktorja, določen upravni odbor, ki po ZGD ni

predviden organ d.o.o.. Zato je za vprašanja imenovanja direktorja

potrebno neposredno uporabiti določbe ZGD. Ta v 5.alineji 439. člena

določa, da družbeniki odločajo o postavitvi in odpoklicu poslovodij,

svoje sklepe pa sprejemajo na skupščini (1. odstavek 441. člena ZGD).

 

319.

VSL sodba I Cp 2301/2005

6.10.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50578

ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.

krivda - deljena odgovornost - domneva

Škodo mora povrniti tisti, ki jo je povzročil, če ne dokaže, da je

nastala brez njegove krivde (1. odstavek 154. člena Zakona o

obligacijskih razmerjih, ZOR). V citirani določbi je uzakonjeno

pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu. Povzročitelj škode je tisti, ki

mora dokazati, da ni kriv oziroma da je škoda nastala brez njegove

krivde. V obravnavani zadevi sta bila tožnik in toženec hkrati

povzročitelja in oškodovanca. Kot je bilo že obrazloženo, nobeni

pravdni stranki ni uspelo dokazati, da je ravnala v mejah dovoljenega

silobrana (1. odstavek 161. člena ZOR), zato je bilo ravnanje

nedopustno.

Po pravilu o domnevni krivdi bi vsak udeleženec odgovarjal drug

drugemu za celotno povzročeno škodo; oba udeleženca bi tako bila

hkrati izključno odgovorna, kar pa je popoln logični nesmisel. Namen

uzakonitve načela o domnevni krivdi je v olajšanju oškodovančevega

položaja in je uresničljiv, kjer je položaj povzročitelja in

oškodovanca jasno razmejen. Kadar pa sta oba udeleženca hkrati

povzročitelj in oškodovanec, kot je bilo v pretepu 20.9.1998, ni več

razlogov za varstvo oškodovanca v obliki domnevne krivde

povzročitelja.

Nobena pravdna stranka v situaciji, v kateri o poteku dogodka vsaka

izpoveduje drugače, zaslišane priče pa enako kot stranka, ki jih je

predlagala, je najbolj logična in pravična rešitev, da udeleženca

pretepa za medsebojno povzročeno škodo odgovarjata po enakih delih.