• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 19
  • >
  • >>
  • 281.
    VSK sklep II Cpg 411/2004
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01383
    ZFPPod člen 27, 27/4, 30, 30/1-3, 27, 27/4, 30, 30/1-3.
    izbris pravne osebe iz registra - nadaljevanje izvršbe - stečajni postopek
    Dejstvo, da je dolžnik še pred izbrisom družbe iz sodnega registra predlagal začetek stečajnega postopka in ta postopek ni prišel do faze, ki bi v smislu 3. točke 1. odst. 30. čl. ZFPPod preprečevala postopek izbrisa družbe, ni ugovorni razlog, ki bi ga lahko upnik uspešno uveljavljal v izvršilnem postopku.

     
  • 282.
    VSL sodba I Cpg 592/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07424
    ZOR člen 370, 488, 488/1, 488/1-1, 500, 502, 502/1, 507, 370, 488, 488/1, 488/1-1, 500, 502, 502/1, 507.
    jamčevanje za napake - garancija - pravna narava zahtevkov - prekluzivni rok
    Pritožbeno sodišče se strinja z izhodiščem sodišča prve stopnje, ki je v okviru pravilne uporabe materialnega prava ugotavljalo in presojalo o pravočasnosti uveljavljanega zahtevka. Prekluzivni roki materialnega prava, s katerimi je opredeljena pravočasnost zahtevkov in naslova garancije in iz naslova jamčevanja za napake, so namreč del materialnega prava. ZOR pa ne določa, da bi jih sodišče smelo upoštevati le na ugovor tožene stranke. Ravno nasprotno. V 370. členu izrecno izključuje pravila o zastaranju v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena.

    Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru lahko le za specialno ureditev odškodninske odgovornosti za škodo zaradi zaupanja (1. tč. 1. odst. 488. člena in 1. odst. 502. čl. ZOR). To je za škodo, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. To pa pomeni, da obravnavanega tožbenega zahtevka ni moč obravnavati po splošnih načelih odškodninskega prava.

     
  • 283.
    VSK sklep II Cpg 16/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01381
    ZPPSL člen 36, 36.
    ločitveni upnik - začetek postopka prisilne poravnave
    Določilo 2.odst. 36.čl. ZPPSL ne velja za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila in zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.

     
  • 284.
    VSK sodba I Cpg 258/2004
    6.10.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK01399
    ZGD člen 416, 417, 416, 417. ZN člen 48, 48.
    obličnost - poslovni delež
    V konkretnem primeru je obličnost predpisana za veljavnost samega posla (pogodbe, formae ad solemnitatem). Najstrožja obličnost je določena zaradi javnega interesa.

     
  • 285.
    VSL sklep III Cpg 145/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05725
    ZPPSL člen 131, 131/2, 143, 143/4, 131, 131/2, 143, 143/4. ZIZ člen 98, 98/1, 98, 98/1.
    poplačilo upnika
    Ob sicer pravilni prvostopni ugotovitvi, da ločitvena pravica samo za

    upnika F.L. d.o.o. izhaja iz notarskega zapisa z dne 22.11.1999 in da

    je bila šele v stečajnem postopku ločitvena pravica priznana tudi

    upnikoma F. d.o.o. in C.L. d.o.o., je pravno zmoten zaključek

    prvostopnega sodišča, da so vsi trije upniki upniki istega vrstnega

    reda.

    Sklep iz 4. odst. 143. člena ZPPSL je izvršilni naslov. Postopek za

    izterjavo izvršilnih naslovov pa je urejen v ZIZ. Ta v 1. odst. 98.

    člena določa, da se več upnikov poplača iz kupnine po vrstnem redu

    tako, kot so pridobili zastavno pravico.

     
  • 286.
    VSL sklep II Cp 2608/05
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50244
    URS člen 22, 22. ZPP člen 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8, 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8.
    dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti
    Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno predlaganih

    dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog za takšno

    ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper K. ni bil

    sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s tožnikovo

    družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani način o

    zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka obrazložitev, ki

    smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi ugotovitvi nekega

    relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel,

    pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega tožnik

    sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali je

    zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom za

    prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek po

    uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je

    dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča.

     
  • 287.
    VSL sodba I Cp 960/2005
    6.10.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
    VSL51252
    ZPP člen 13, 13. ZENDMPE člen 7, 44, 44/3, 45, 7, 44, 44/3, 45. ZZK-1 člen 11, 11.
    predmet prenosa lastninske pravice - del parcele - parcelacija - tožbeni zahtevek - predhodno vprašanje
    Postavljen zahtevek ne vsebuje izvršilnega naslova za dopustitev parcelacije, izvedba parcelacije na podlagi takšne sodne odločbe pa zato skladno z drugim odstavkom 45. člena ZENDMPE ne bi bila mogoča.

     
  • 288.
    VSL sklep I Cpg 677/04
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06214
    ZPP člen 328, 328.
    poprava sodbe
    Vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je

    postopek zoper prvotoženo stranko ustavilo, je mogoče preizkušati le

    v okviru pritožbenega postopka. S predlagano popravo bi se namreč v

    celoti spremenila narava odločitve sodišča prve stopnje v odločbi z

    dne..., česar ni mogoče doseči v postopku poprave sodbe. Zakon o

    pravdnem postopku kot rečeno kot primer pisnih pomot izrecno omenja

    popravo napake v imenih, kar je potrebno razumeti kot primere, ko gre

    za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena strank, kar bi lahko

    vzbujalo dvom o tem, na koga se odločitev sodišča nanaša. O tovrstni

    pomanjkljivosti pa ni mogoče govoriti v primeru, ko je iz odločitve

    sodišča prve stopnje v 1. točki odločbe z dne... jasno razvidno, da

    se nanaša na prvotoženo stranko, zato predstavlja odločitev sodišča

    prve stopnje v izpodbijanem sklepu spremembo odločbe, ki nima podlage

    v 1. odstavku 328. člena ZPP.

     
  • 289.
    VSK sodba I Cpg 2/2005
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK03024
    ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3.
    nastanek škode - pomanjkanje dokazov - škoda
    Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo, utemeljeno oprlo na določilo 3. odst. 156. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tožeča stranka tudi po mnenju pritožbenega sodišča škode, ki jo je zatrjevala, ni dokazala, pri čemer je sodišče prve stopnje upravičeno ugotovilo, da za znesek 1.950.638,53 SIT iztoževane škode ni predložila sploh nikakršnega dokaza. Nastalo škodo je izkazovala s priloženimi računi, to naj bi bila škoda za postavitev reklamne table, za postavitev usmerjevalnikov in za oglaševanje na panojih in dnevnih časopisih, vendar je sodišče prve stopnje povsem sprejemljivo obrazložilo, zakaj meni, da pri tej škodi ne gre za nedopustno škodo.

     
  • 290.
    VSK sklep I Cpg 11/2005
    6.10.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01249
    ZGD člen 397, 456, 397, 456.
    prenehanje družbe po skrajšanem postopku - ugovor - oškodovanec
    Po določilu 397.čl. v zvezi s 456.čl. ZGD lahko zoper sklep

    o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vložijo ugovor

    tudi družbeniki (1.odst.), sodišče pa njihovemu ugovoru

    ugodi, če ugotovi, da je utemeljen in bi bili družbeniki

    odškodovani.Oškodovanje družbenika bi kot ugovorni razlog

    bil utemeljen, če bi bilo takšno oškodovanje zatrjevano kot

    objektivna posledica samega sklepa o prenehanju družbe.

     
  • 291.
    VSK sodba I Cpg 284/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01248
    ZOR člen 277, 277/1, 454, 277, 277/1, 454.
    prodajna pogodba - zamudne obresti - dokazno breme
    Dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti,

    dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti. Pri zamudnih

    obrestih gre torej za dajatev, do katere je upnik upravičen

    že na podlagi zakona. Glede na to je pravilen zaključek

    sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka tista, ki bi

    morala dokazati obstoj z njene strani zatrjevanega dogovora

    med pravdnima strankama o neplačevanju obresti za terjane

    glavnice.

     
  • 292.
    VSK sklep II Cpg 10/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01410
    ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor
    Zatrjevane in z ničemer dokazane trditve dolžnika o kršitvah pogodbenih obveznosti upnika niso take pravno relevantne okoliščine, da bi bilo moč dolžnikov ugovor šteti za obrazložen.

     
  • 293.
    VSK sklep II Cpg 38/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK03025
    ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/5.
    ugovor dolžnika
    Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno ugovor dolžnice šteti kot neobrazložen, saj za svoje trditve dolžnica ni predložila niti predlagala nobenih dokazov. Pavšalne navedbe iz ugovora dolžnica ponavlja v pritožbi.

     
  • 294.
    VSK sklep II Cpg 5/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01880
    ZPPSL člen 101, 101/2, 103, 103/1, 101, 101/2, 103, 103/1. ZIZ člen 170, 170.
    začetek stečajnega postopka - oklic
    Res je, da nastopijo pravne posledice začetka stečajnega

    postopka z dnem, ko je oklic o začetku stečajnega postopka

    nabit na oglasno desko sodišča, saj je tako določeno v 1.

    odst. 103. čl. ZPPSL, vendar pa pritožnik niti ne trdi, da

    se datum nabitja oklica razlikuje od datuma izdaje sklepa o

    začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, torej je očitno,

    da je bil upoštevan 2. odst. 101. čl. ZPPSL, ki določa, da

    mora biti oklic nabit na oglasno desko sodišča tistega dne,

    ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka.

     
  • 295.
    VDS sklep Pdp 1264/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03264
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 75, 75-7, 81, 81/1, 75, 75-7, 81, 81/1.
    prenehanje delovnega razmerja - začasna odredba - upokojitev
    Tožnik je podal izjavo, da se želi upokojiti s pričetkom novega

    šolskega leta, zato mu je tožena stranka skladno s 7. alineo 75.

    člena ZDR v zvezi s 1. odstavkom 81. člena ZDR odpovedala PZ.

    Zaradi njegove izjave, da se želi upokojiti, ni podana verjetnost

    terjatve, ki se glasi na ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi

    PZ, zato niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se

    zadrži učinkovanje prenehanja PZ zaradi odpovedi do izdaje

    pravnomočne sodne odločbe.

     
  • 296.
    VSK sklep II Cpg 72/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01881
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 24, 24/1, 24/3.
    prehod terjatve
    Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 24. čl. v zvezi s

    prehodom terjatve ureja dve situaciji; prvo, po kateri

    dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v

    izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po

    zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev

    prenesena nanj (prehod terjatve pred vložitvijo predloga za

    izvršbo - 1. odst.), in drugo, po kateri pride do spremembe

    upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odst.).

    Obravnavani primer pa ne predstavlja niti situacije po 1.

    odst. in niti po 3. odst. 24. čl. ZIZ, saj je očitno

    materialnopravno terjatev na podlagi pogodbe prešla na

    novega upnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, kljub

    temu pa je predlog za izvršbo vložil upnik iz izvršilnega

    naslova.

     
  • 297.
    VSL sodba I Cpg 697/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06227
    ZOR člen 312.
    vračunavanje izpolnitve
    Tožena stranka je torej zatrjevala, da je tožeči stranki po računu

    št. 730/94 plačala več kot je bila njena obveznost iz navedenga

    računa, v posledici česar je preplačilo uveljavljala kot podlago za

    prenehanje terjatve po neplačanem delu računa št.361/95 v višini

    160.849,00 SIT. Takšno trditveno podlago tožene stranke je potrebno

    razumeti kot ugovor prenehanja terjatve. V delu, ko naj bi izpolnitev

    tožene stranke pri plačilu obveznosti po računu št.730/94 presegla

    obveznost tožene stranke, bi torej šlo za izpolnitev, za katero

    tožena stranka ni določila namena izpolnitve. V takem primeru je

    potrebno smiselno uporabiti pravila o vračunavanju iz 1. odst. 312.

    člena ZOR, katerega določila so se uporabljala v spornem obdobju. Če

    tovrstna pravila o vračunavanju veljajo v primeru, ko izpolnitve

    dolžnika ne zadostujejo za poravnavo vseh obveznosti, ni videti

    razloga, da se ista pravila ne bi uporabljala tudi v primeru, ko bi

    dolžnik izkazoval, da je ob izpolnitvi posamezne obveznosti izpolnil

    toliko več, da preplačilo celo presega drugo istovrstno obveznost

    upnika.

     
  • 298.
    VSL sodba II Cp 2059/2005
    6.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50272
    ZOR člen 376, 376.
    zastaranje odškodninske terjatve
    Subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve je v času

    škodnega dogodka določal 376. člen ZOR. Subjektivni tri letni

    zataralni rok prične teči takrat, ko sta kumulativno izpolnjena dva

    pogoja: ko oškodovanec ve za škodo in ko oškodovanec ve za

    povzročitelja. Oškodovanec ve za povzročitelja, ko lahko osebo

    identificira. Pri tem ni relevantna samo dejanska vednost, ampak je

    odločilen čas oziroma trenutek, ko bi moral in mogel izvedeti za

    povzročitelja, in zadošča, da oškodovanec zve za storilca in vedenje

    o njegovi odgovornosti ni pomembno.

     
  • 299.
    VDS sodba Pdp 1767/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03287
    ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - reorganizacija - nova sistemizacija delovnih mest
    Poslovni razlog za redno odpoved PZ je podan, če je tožena

    stranka v postopku reorganizacije ukinila delovno mesto

    skladiščnika in del nalog tega delovnega mesta ukinila, del

    pa prenesla na delovno mesto komisionarja. Zato je tožniku

    PZ za delovno mesto skladiščnika zakonito prenehala, čeprav

    je tožena stranka spremenila sistemizacijo delovnih mest in

    ukinila delovno mesto skladiščnika šele po odpovedi PZ.

    V primeru redne odpovedi PZ iz poslovnih razlogov na

    delovnem mestu v II. tarifnem razredu delodajalec delavcu ni

    dolžan ponuditi PZ za neustrezno delovno mesto (npr.

    komisionar, za katerega se zahteva IV. stopnja strokovne

    izobrazbe).

     
  • 300.
    VDS sodba Pdp 347/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03333
    ZPIZ člen 102, 103, 104, 105, 102, 103, 104, 105. ZDR člen 90, 90/1, 116, 116/1, 90, 90/1, 116, 116/1. ZZRZI člen 39, 40, 39, 40.
    odpoved delovnega razmerja - invalid
    Določba 1. odstavka 116. člena ZDR prepoveduje redno odpoved PZ

    iz poslovnega razloga invalidu, razen če mu ni mogoče zagotoviti

    drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom po

    določbah ZPIZ. Ker v času, ko je bila podana redna odpoved PZ iz

    poslovnega razloga (junija 2003), še ni veljal Zakon o

    zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI -

    39. in 40. člen), niti ne določbe Zakona o pokojninskem in

    invalidskem zavarovanju, ki urejajo odpoved PZ delovnemu invalidu

    zaradi invalidnosti ali operativnih razlogov (102. - 105. člen

    ZPIZ-UPB1), redna odpoved PZ iz poslovnega razloga

    delavcu-invalidu III kategorije ni zakonita.

     
  • <<
  • <
  • 15
  • od 19
  • >
  • >>