• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 19
  • >
  • >>
  • 281.
    VDS sodba Pdp 281/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03304
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Če delavec v delovnem času udari sodelavca in ga poškoduje, to

    predstavlja razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR (hujša kršitev pog. ali drugih obveznosti iz DR

    naklepno ali iz hude malomarnosti). Hkrati to predstavlja

    okoliščino po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki onemogoča

    nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

     
  • 282.
    VDS sklep Pdp 1264/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03264
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 75, 75-7, 81, 81/1, 75, 75-7, 81, 81/1.
    prenehanje delovnega razmerja - začasna odredba - upokojitev
    Tožnik je podal izjavo, da se želi upokojiti s pričetkom novega

    šolskega leta, zato mu je tožena stranka skladno s 7. alineo 75.

    člena ZDR v zvezi s 1. odstavkom 81. člena ZDR odpovedala PZ.

    Zaradi njegove izjave, da se želi upokojiti, ni podana verjetnost

    terjatve, ki se glasi na ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi

    PZ, zato niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se

    zadrži učinkovanje prenehanja PZ zaradi odpovedi do izdaje

    pravnomočne sodne odločbe.

     
  • 283.
    VSK sodba I Cpg 258/2004
    6.10.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK01399
    ZGD člen 416, 417, 416, 417. ZN člen 48, 48.
    obličnost - poslovni delež
    V konkretnem primeru je obličnost predpisana za veljavnost samega posla (pogodbe, formae ad solemnitatem). Najstrožja obličnost je določena zaradi javnega interesa.

     
  • 284.
    VSK sklep II Cpg 72/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01881
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 24, 24/1, 24/3.
    prehod terjatve
    Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 24. čl. v zvezi s

    prehodom terjatve ureja dve situaciji; prvo, po kateri

    dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v

    izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po

    zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev

    prenesena nanj (prehod terjatve pred vložitvijo predloga za

    izvršbo - 1. odst.), in drugo, po kateri pride do spremembe

    upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odst.).

    Obravnavani primer pa ne predstavlja niti situacije po 1.

    odst. in niti po 3. odst. 24. čl. ZIZ, saj je očitno

    materialnopravno terjatev na podlagi pogodbe prešla na

    novega upnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, kljub

    temu pa je predlog za izvršbo vložil upnik iz izvršilnega

    naslova.

     
  • 285.
    VSK sklep II Cpg 9/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01382
    ZIZ člen 202, 202/4, 202, 202/4.
    izpodbijanje terjatev - napotitev na pravdo - zavrženje tožbe
    Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik po razdelitvenem naroku z dne 23.04.2003, na katerem je bil sprejet sklep o napotitvi na pravdo, pri okrajnem sodišču 07.05.2003 vložil tožbo, ki pa je bila zavržena. Ker pa so pravne posledice zavrženja tožbe enake kot v primeru, če ta sploh ne bi bila vložena, t.j. da se šteje, da terjatev ni sporna, je odločitev sodišča prve stopnje glede poplačila terjatve v višini 7.200.000,00 SIT kljub nedoslednosti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilna.

     
  • 286.
    VSL sodba II Cp 2059/2005
    6.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50272
    ZOR člen 376, 376.
    zastaranje odškodninske terjatve
    Subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve je v času

    škodnega dogodka določal 376. člen ZOR. Subjektivni tri letni

    zataralni rok prične teči takrat, ko sta kumulativno izpolnjena dva

    pogoja: ko oškodovanec ve za škodo in ko oškodovanec ve za

    povzročitelja. Oškodovanec ve za povzročitelja, ko lahko osebo

    identificira. Pri tem ni relevantna samo dejanska vednost, ampak je

    odločilen čas oziroma trenutek, ko bi moral in mogel izvedeti za

    povzročitelja, in zadošča, da oškodovanec zve za storilca in vedenje

    o njegovi odgovornosti ni pomembno.

     
  • 287.
    VSC sklep Cp 1047/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01174
    ZD člen 142, 142. ZIZ člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
    prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika
    Sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dolžnikovo dedinjo je procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira; ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Ker je bil namreč dolžnik v postopku brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen, prekinjen postopek pa se po določbi 1. odstavka 208. člena ZPP nadaljuje z dedičem.

     
  • 288.
    VSK sklep II Cpg 44/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK03026
    ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27.
    nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike - dokazno breme (aktivnega) družbenika
    1. Moč izvršilnega naslova, ki je bil izdan zoper izbrisano družbo,se razteza tudi na dolžnika.

    2. Ni res, da bi bilo dokazno breme za to, da je nek družbenik aktiven, na upniku.

     
  • 289.
    VSL sklep III Cp 4721/2005
    6.10.2005
    zavarovanje terjatev
    VSL50759
    ZIZ člen 15, 239, 15, 239.
    zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - pravni interes
    V izvršilnem postopku in tedaj glede na določbo 239. člena ZIZ tudi v

    postopku zavarovanja, mora sodišče najprej ugotoviti, ali procesne

    predpostavke dopuščajo postopanje, ker v nasprotnem primeru vsebinsko

    odločanje o zahtevi za pravno varstvo ni dopustno. Med temi

    predpostavkami je tudi pravni interes upnika, ki se v izvršilnem

    postopku domneva (obstoj izvršilnega naslova dajatvene narave), v

    postopku zavarovanja pa mora upnik s stopnjo verjetnosti izkazati

    svoj interes za predlagani ukrep zavarovanja.

     
  • 290.
    VDS sodba Pdp 1767/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03287
    ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - reorganizacija - nova sistemizacija delovnih mest
    Poslovni razlog za redno odpoved PZ je podan, če je tožena

    stranka v postopku reorganizacije ukinila delovno mesto

    skladiščnika in del nalog tega delovnega mesta ukinila, del

    pa prenesla na delovno mesto komisionarja. Zato je tožniku

    PZ za delovno mesto skladiščnika zakonito prenehala, čeprav

    je tožena stranka spremenila sistemizacijo delovnih mest in

    ukinila delovno mesto skladiščnika šele po odpovedi PZ.

    V primeru redne odpovedi PZ iz poslovnih razlogov na

    delovnem mestu v II. tarifnem razredu delodajalec delavcu ni

    dolžan ponuditi PZ za neustrezno delovno mesto (npr.

    komisionar, za katerega se zahteva IV. stopnja strokovne

    izobrazbe).

     
  • 291.
    VSK sodba I Cpg 2/2005
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK03024
    ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3.
    nastanek škode - pomanjkanje dokazov - škoda
    Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo, utemeljeno oprlo na določilo 3. odst. 156. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tožeča stranka tudi po mnenju pritožbenega sodišča škode, ki jo je zatrjevala, ni dokazala, pri čemer je sodišče prve stopnje upravičeno ugotovilo, da za znesek 1.950.638,53 SIT iztoževane škode ni predložila sploh nikakršnega dokaza. Nastalo škodo je izkazovala s priloženimi računi, to naj bi bila škoda za postavitev reklamne table, za postavitev usmerjevalnikov in za oglaševanje na panojih in dnevnih časopisih, vendar je sodišče prve stopnje povsem sprejemljivo obrazložilo, zakaj meni, da pri tej škodi ne gre za nedopustno škodo.

     
  • 292.
    VSK sodba I Cpg 284/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01248
    ZOR člen 277, 277/1, 454, 277, 277/1, 454.
    prodajna pogodba - zamudne obresti - dokazno breme
    Dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti,

    dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti. Pri zamudnih

    obrestih gre torej za dajatev, do katere je upnik upravičen

    že na podlagi zakona. Glede na to je pravilen zaključek

    sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka tista, ki bi

    morala dokazati obstoj z njene strani zatrjevanega dogovora

    med pravdnima strankama o neplačevanju obresti za terjane

    glavnice.

     
  • 293.
    VSK sklep II Cpg 16/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01381
    ZPPSL člen 36, 36.
    ločitveni upnik - začetek postopka prisilne poravnave
    Določilo 2.odst. 36.čl. ZPPSL ne velja za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila in zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.

     
  • 294.
    VSL sklep I Cpg 677/04
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06214
    ZPP člen 328, 328.
    poprava sodbe
    Vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je

    postopek zoper prvotoženo stranko ustavilo, je mogoče preizkušati le

    v okviru pritožbenega postopka. S predlagano popravo bi se namreč v

    celoti spremenila narava odločitve sodišča prve stopnje v odločbi z

    dne..., česar ni mogoče doseči v postopku poprave sodbe. Zakon o

    pravdnem postopku kot rečeno kot primer pisnih pomot izrecno omenja

    popravo napake v imenih, kar je potrebno razumeti kot primere, ko gre

    za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena strank, kar bi lahko

    vzbujalo dvom o tem, na koga se odločitev sodišča nanaša. O tovrstni

    pomanjkljivosti pa ni mogoče govoriti v primeru, ko je iz odločitve

    sodišča prve stopnje v 1. točki odločbe z dne... jasno razvidno, da

    se nanaša na prvotoženo stranko, zato predstavlja odločitev sodišča

    prve stopnje v izpodbijanem sklepu spremembo odločbe, ki nima podlage

    v 1. odstavku 328. člena ZPP.

     
  • 295.
    VSL sodba I Cpg 1333/03
    6.10.2005
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL05640
    ZGD člen 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141, 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141.
    uprava - imenov - neuskladitev obstoječe družbe z določbami ZGD v zakonskem roku
    Prvostopno sodišče je kot nesporno ugotovilo, da tožena stranka

    svojih ustanovitvenih in drugih aktov ni uskladila z določbami ZGD,

    nato pa pravilno zaključilo, da je interna regulativa tožene stranke,

    v kolikor nasprotuje zakonskim.

    Določbe 439. do 444. člena ZGD, ki urejajo upravljanje družbe, se

    namreč v skladu z določbo 2. odstavka 438. člena ZGD uporabljajo le,

    kolikor družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe, kar

    pa še ne pomeni, da so družbeniki svobodni tudi pri tem, katere

    organe bodo konstituirali. Pri tem so omejeni z možnostmi, ki jim jih

    daje ZGD.

    Po statutu tožene stranke pa je bil kot organ, ki postavlja in

    razrešuje glavnega direktorja, določen upravni odbor, ki po ZGD ni

    predviden organ d.o.o.. Zato je za vprašanja imenovanja direktorja

    potrebno neposredno uporabiti določbe ZGD. Ta v 5.alineji 439. člena

    določa, da družbeniki odločajo o postavitvi in odpoklicu poslovodij,

    svoje sklepe pa sprejemajo na skupščini (1. odstavek 441. člena ZGD).

     
  • 296.
    VSL sklep III Cpg 145/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05725
    ZPPSL člen 131, 131/2, 143, 143/4, 131, 131/2, 143, 143/4. ZIZ člen 98, 98/1, 98, 98/1.
    poplačilo upnika
    Ob sicer pravilni prvostopni ugotovitvi, da ločitvena pravica samo za

    upnika F.L. d.o.o. izhaja iz notarskega zapisa z dne 22.11.1999 in da

    je bila šele v stečajnem postopku ločitvena pravica priznana tudi

    upnikoma F. d.o.o. in C.L. d.o.o., je pravno zmoten zaključek

    prvostopnega sodišča, da so vsi trije upniki upniki istega vrstnega

    reda.

    Sklep iz 4. odst. 143. člena ZPPSL je izvršilni naslov. Postopek za

    izterjavo izvršilnih naslovov pa je urejen v ZIZ. Ta v 1. odst. 98.

    člena določa, da se več upnikov poplača iz kupnine po vrstnem redu

    tako, kot so pridobili zastavno pravico.

     
  • 297.
    VSK sklep II Cpg 15/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01411
    ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris iz sodnega registra - nadaljevanje postopka - uvedba postopka
    Ker je bil prvotni dolžnik je nedvomno izbrisan iz sodnega registra po določbah ZFPPod, je navedba novih dolžnikov, da sta sicer predlagala uvedbo stečaja, pravno nepomembna.

     
  • 298.
    VSL sklep II Cp 2608/05
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50244
    URS člen 22, 22. ZPP člen 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8, 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8.
    dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti
    Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno predlaganih

    dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog za takšno

    ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper K. ni bil

    sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s tožnikovo

    družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani način o

    zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka obrazložitev, ki

    smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi ugotovitvi nekega

    relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel,

    pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega tožnik

    sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali je

    zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom za

    prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek po

    uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je

    dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča.

     
  • 299.
    VDS sodba Pdp 347/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03333
    ZPIZ člen 102, 103, 104, 105, 102, 103, 104, 105. ZDR člen 90, 90/1, 116, 116/1, 90, 90/1, 116, 116/1. ZZRZI člen 39, 40, 39, 40.
    odpoved delovnega razmerja - invalid
    Določba 1. odstavka 116. člena ZDR prepoveduje redno odpoved PZ

    iz poslovnega razloga invalidu, razen če mu ni mogoče zagotoviti

    drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom po

    določbah ZPIZ. Ker v času, ko je bila podana redna odpoved PZ iz

    poslovnega razloga (junija 2003), še ni veljal Zakon o

    zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI -

    39. in 40. člen), niti ne določbe Zakona o pokojninskem in

    invalidskem zavarovanju, ki urejajo odpoved PZ delovnemu invalidu

    zaradi invalidnosti ali operativnih razlogov (102. - 105. člen

    ZPIZ-UPB1), redna odpoved PZ iz poslovnega razloga

    delavcu-invalidu III kategorije ni zakonita.

     
  • 300.
    VDS sodba Pdp 1064/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03330
    ZDR člen 89, 89.
    disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - kvalifikatorne okoliščine
    Pritožbeno sodišče - VDSS je v preteklih letih že večkrat

    odločilo, da je možno ugotavljati in dokazovati obstoj t.i.

    kvalifikatornih okoliščin iz 89. člena ZDR v sodnem

    postopku, vendar se je ta sodnas praksa spremenila, saj je

    Vrhovno sodišče RS v številnih odločbah zavzelo jasno

    (nasprotno) stališče, da morajo biti te okoliščine, ki so

    pogoj za zakonitost disciplinskega ukrepa prenehanja

    delovnega razmerjas, ugotovljene že pred disciplinskimi

    organi delodajalca in da jih v sodnem postoku ni dopustno

    ugotavljati (npr. odločbe VSRS VIII Ips 243/98, VIII Ips

    201/2003). Poznejše ugotavljanje teh okoliščin v dokaznem

    postopku pred sodiščem bi pomenilo ugotavljanje v škodo

    delavca, kar je po veljavnem pravu prepovedano.

    Za zakonitost dokončne odločbe o izrečenem disciplinskem

    ukrepu prenehanja delovnega razmerja je pomembno samo to, da

    sodišče ugotovi, ali so bile kvalifikatorne okoliščine v

    disciplinskem postopku ugotovljene ali ne in če so bile, jih

    sodišče samo preizkusi. Če niso bile ugotovljene v

    disciplinskem postopku, je odločitev o izreku disciplinskega

    ukrepa prenehanja delovnega razmerja nezakonita.

     
  • <<
  • <
  • 15
  • od 19
  • >
  • >>