kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe
Zgolj v razmerju do oseb, ki niso predkupni upravičenci, gre za ponudbo naslovljeno na nedoločeno število oseb in s tem za vabilo k dajanju ponudb ter bi bila odločitev o tem, ali bo nepremičnino prodal, v domeni lastnika. Ker sta ponudbo sprejela predkupna upravičenca, tožnik zmotno meni, da sme lastnik sam odločati, ali bo nepremičnino prodal.
ZCes-1 člen 5, 5/1, 66, 78, 78/3. ZUP člen 238, 238/3. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56, 56/2, 56/3.
objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - cesta - državna cesta - varovalni pas ceste
Ni podlage za tožbeno stališče, da bi se morala postavitev objektov za oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste presojati zgolj po določbi tretjega odstavka 78. člena ZCes-1, kot jo gramatikalno razlaga tožnik, z navedbo, da ta taksativno določa pogoje za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje. Navedena zakonska določba ureja obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, vendar je ni mogoče razlagati neodvisno od namena določbe 66. člena ZCes-1, ki od Direkcije za infrastrukturo zahteva presojo tudi z vidika varovanja državne ceste. Določbe 78. člena ZCes-1 tudi ni mogoče razlagati neodvisno od prvega odstavka 5. člena ZCes-1, ki prepoveduje izvajati kakršnakoli dela na zemljiščih ali objektih ob javni cesti, s katerimi bi se ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
Sodišče ugotavlja, da toženec neupravičeno enači zaznavanje in preglednost. Četudi objekt ne bi zakrival prometnega znaka, namreč to ne pomeni, da ne bi oviral njegovega zaznavanja.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - odločitev o pritožbi zoper akt občinske volilne komisije - smiselna uporaba ZUP - obvezne sestavine odločbe
Sodišče ugotavlja, da je treba določbe ZLV interpretirati ustavno skladno. Ker je zakonodajalec v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV določil, da je dopusten upravni spor, in ker je zakonodajalec v drugem odstavku 100. člena ZLV določil, da občinski svet „odloči“ o pritožbi, v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV pa zakonodajalec uporablja pojem „če občinski svet pritožbi ne ugodi“, je treba določilo drugega odstavka 100. člena in prvi odstavek 101. člena ZLV interpretirati tako, da občinski svet na drugi stopnji odloči s pravnim aktom, ki mora imeti ob smiselni uporabi določb ZUP (4. člen) obvezne sestavine, kot jih mora imeti upravna odločba – torej uvod, izrek in obrazložitev.
davčna izvršba - izvršilni naslov - plačilni nalog - izpodbijanje izvršilnega naslova - zastaranje
Po prvem odstavku 44. člena ZP-1 se izrečene sankcije za prekršek ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Glede na datum pravnomočnosti izvršilnega naslova (19. 5. 2011) je ugovor zastaranja neutemeljen, saj se je izvrševanje izrečene globe začelo s sklepom o davčni izvršbi z dne 10. 4. 2013 in torej pred potekom dveletnega relativnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 44. člena ZP-1, izpodbijani sklep pa je izdan pred potekom zastaralnih rokov za dokončanje pravočasno začete izvršbe po določbah ZDavP-2, na katere napotuje četrti odstavek 44. člena ZP-1. Zastaranje izvršitve izrečene globe je v celoti urejeno v določbah ZP-1 in ZDavP-2, zato tožeča stranka ne more uspeti s sklicevanjem na ureditev zastaranja po drugih predpisih.
lokalne volitve - lokalne volitve župana - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - poziv - pristojnost upravnega organa - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Kolikor je tožena stranka menila, da je pritožnikova vloga nepopolna in pomanjkljiva, bi ga morala pozvati na dopolnitev vloge in če je v določenem roku ne bi dopolnil, bi lahko tako vlogo zavrgla. V navedenem primeru sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni pozvala pritožnika na odpravo pomanjkljivosti, ampak je komisija za potrditev mandatov zgolj domnevala, zoper katero poročilo se pritožnik pritožuje.
Če bi šlo dejansko za vlogo, za katero bi tožena stranka menila, da za njeno reševanje ni pristojna, bi jo lahko zavrgla šele v primeru, če ne bi mogla ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen. S tem v zvezi sodišče še pojasnjuje, da v izpodbijanem sklepu ni navedena pravna podlaga za zavrženje pritožbe.
zaščitena kmetija - namenska razlaga zakona - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota - napačna uporaba materialnega prava
Namen ZDKG torej ni zagotavljanje obdelanosti in vzdrževanja za kmetovanje in gozdarjenje primernih zemljišč, niti zaščita njihovega gospodarskega potenciala, ampak zaščita kmetije kot celote, v smislu zagotavljanja preživetja potencialnega prevzemnika obstoječega kmetijskega gospodarstva, prek tega pa vzdrževanje kmetijske dejavnosti kot gospodarske panoge in ohranjanje poseljenosti izven mest.
Zaščitena kmetija sicer ne more obstajati brez določene površine ustreznih kmetijskih ali gozdnih zemljišč, vendar pa zgolj ta še ne pomenijo gospodarske enote.
Če nepremičnine dejansko ne predstavljajo kmetijske gospodarske enote, pa namen, kot ga zasleduje ZDKG, ki je, kot rečeno, v zagotavljanju preživetja potencialnega prevzemnika obstoječega kmetijskega gospodarstva, z zaščito „tožničine kmetijsko-gozdarske gospodarske enote“ ne bi bil dosežen, ampak bi se z njo neutemeljeno poseglo v tožničino lastninsko pravico.
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1, 37/37/2. ZBPP člen 8, 24.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - obseg sodne kontrole
Organ bi sicer lahko svojo presojo o neizpolnjevanju pogojev za dodelitev BPP zaključil že po ugotovitvi, da gre v zadevi za situacijo iz 8. člena ZBPP, torej da tožnik prosi za BPP v izvršilnem postopku, kjer je sam dolžnik, da teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova iz 17. člena ZKZ in da ne izkazuje obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki bi po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečevali izvršbo, vendar se sodišče strinja tudi z nadaljnjo oziroma dodatno ugotovitvijo, da tožnik ni izkazal, da bi udeleževanje v izvršilnem postopku in vlaganje pravnih sredstev imelo verjetne izglede za uspeh (24. člen ZBPP).
ZDavP-2 člen 79. ZUP člen 119. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 3.
davčni postopek - zaslišanje priče - stroški priče - stroški prevoza - dejanski stroški
Pravilnik o stroških v upravnem postopku določa, da potni stroški obsegajo izdatke za potovanje od prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje. Prvi odstavek 119. člena ZUP določa, da ima priča pravico do povračila potnih stroškov in izdatkov v zvezi z bivanjem v kraju; če jim za ta čas ne gre zaslužek, pa tudi pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka. Upoštevati je potrebno, da se mora vsakdo, ki je kot priča vabljen na zaslišanje, odzvati vabilu in priti na zaslišanje, ne glede na to v katerem kraju se takrat nahaja. Glede na navedeno zakon ne omejuje pravice do povrnitve potnih stroškov le od kraja stalnega prebivališča do mesta zaslišanja, ampak je priča upravičena do povračila potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda v kraj zaslišanja
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sprememba osebnega imena - sprememba priimka mladoletne osebe
Iz listin upravnega spisa in izpodbijane odločbe je razvidno, da tožena stranka dejstev, ki se nanašajo na morebitno podano soglasje drugega starša za spremembo osebnega imena mld. B.B., ni ugotavljala, pa tudi ne, ali so podane izjeme po petem odstavku 20. člena ZOI-1, ko soglasje drugega od staršev ni potrebno. Prav tako tožena stranka ni ugotavljala morebitne vključitve centra za socialno delo v predmetni postopek. Ker je predlog sodišču, da o tem odloči v nepravdnem postopku, mogoče podati le takrat, ko eden od staršev ni podal soglasja za spremembo imena in do dogovorne rešitve ni prišlo niti s posredovanjem centra za socialno delo, ob upoštevanju zatrjevanja stranke z interesom v odgovoru na tožbo, da je poskušala doseči dogovor tako z očetom mld. otroka kot z vključitvijo Centra za socialno delo Mozirje, je tožena stranka po presoji sodišča glede teh okoliščin nepopolno ugotovila dejansko stanje in zmotno uporabila 20. člen ZOI-1 v povezavi z določbo prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena, ter na tej podlagi napačno, brez ugotovitve vseh relevantnih okoliščin, zaključila, da prosilka izpolnjuje (poleg subjektivnega) objektivni pogoj za dodelitev BPP.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - odločitev o pritožbi zoper akt občinske volilne komisije
Ker je zakonodajalec v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV določil, da je dopusten upravni spor, in ker je zakonodajalec v drugem odstavku 100. člena ZLV določil, da občinski svet „odloči“ o pritožbi, v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV pa zakonodajalec uporablja pojem „če občinski svet pritožbi ne ugodi“, je treba določilo drugega odstavka 100. člena in prvi odstavek 101. člena ZLV interpretirati tako, da občinski svet na drugi stopnji odloči s pravnim aktom, ki mora imeti ob smiselni uporabi določb ZUP (4. člen) obvezne sestavine, kot jih mora imeti upravna odločba – torej uvod, izrek in obrazložitev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do nepovratne finančne spodbude - datum izvedbe naložbe - zamuda roka
Izjava o zaključku naložbe in druga izjava sta različni, gre za različna obrazca, kljub temu obe kot datum zaključka naložbe navajata datum 10. 7. 2017. Težko je verjetno, da bi se tožnik in izvajalec trikrat zmotila glede datuma zaključka naložbe (na računu, na Izjavi o zaključku naložbe in na drugi Izjavi). Glede na navedeno in glede na določila Javnega razpisa, ki določajo, da se za datum izvedbe naložbe praviloma upošteva datum izdaje računa, drug datum pa le, če je razviden iz podatkov na računu ali iz drugih verodostojnih listin, ki jih je potrebno predložiti ob zaključku naložbe, tudi ni bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje.
brezplačna pravna pomoč - sklep o popravi pisne pomote - popravek - izrek odločbe - tožba zoper sklep o popravi pomote
Na podlagi 223. člena ZUP je možno popraviti samo pomote tehničnega značaja, torej dejanske, ne pa pravne pomote, in ko gre očitno za pomotni zapis stvarno izjavljene volje organa, ne pa za vsebinsko spremembo odločbe.
davčni inšpekcijski postopek - nadzor blagajniškega poslovanja - gotovinsko poslovanje - obveznost dokumentiranja
Tožnica ni ravnala v skladu z določbami 31. člena ZDavP-2, ki določa obveznost dokumentiranja. Tožnica bi morala voditi gotovinsko poslovanje na način, da bi se v trenutku preveritve v postopku DIN višina stanja gotovine v blagajni ujemala s poslovnimi dogodki. Slednjega tožnica v postopku ni uspela izkazati.
Tožnica sicer nasprotuje v postopku ugotovljenemu dejanskemu stanju, vendar za to, da bi izpodbila verodostojnost zapisnika z dne 4. 11. 2015, ki ima značaj javne listine, v postopku kot tudi v tožbi ni predložila nobenih dokazov.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - lokalne volitve župana - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Podano nasprotje o odločilnih dejstvih, in sicer med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa o vsebini poteka seje občinskega sveta pri obravnavi pritožnikove pritožbe (prepoznost pritožbe), in med samo vsebino poteka seje, kot izhaja iz predloženega zvočnega posnetka seje (neutemeljenost pritožbe). To pa je kršitev pravil postopka za izdajo izpodbijanega sklepa, ki je mogla vplivati na odločitev v zadevi.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prepozno vložena tožba
Sklep o omejitvi gibanja je bil tožniku po tedanjih pooblaščencih vročen dne 28. 12. 2018, medtem ko je bila njegova tožba priporočeno po pošti vložena dne 3. 1. 2019, kar je torej po izteku predpisanega zakonskega roka iz šestega odstavka 84. člena ZMZ-1, ki se je iztekel 31. 12. 2018.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - član občinskega sveta - delitev mandatov
Volilni rezultat v volilni enoti 2, v kateri je pritožnik nastopal s svojo listo in dobil 143 glasov, ne omogoča izvolitve pritožnika za člana občinskega sveta.
ZUP člen 29, 29/3, 68, 68/4, 87, 93. ZUS-1 člen 28, 28/1.
zavrženje tožbe - prepozna tožba - sprememba naslova
Ker se je rok za vložitev tožbe iztekel že dne 28. 5. 2018, je tožnik tožbo vložil prepozno, četudi bi sodišče v skladu s tretjim odstavkom 29. člena ZUS-1 štelo, da je bila tožba pri sodišču vložena istega dne, kot jo prejel drugostopenjski organ.
Upravni organ ni bil dolžan postopati po 93. členu ZUP, ki določa, da se osebam, ki jim je vzeta prostost, vročajo dokumenti po upravi zavoda, v katerem so, in da je vročitev opravljena, ko uprava zavoda vroči dokument naslovniku, saj iz predloženih upravnih spisov ne izhaja, da bi tožnik v upravnem postopku upravnim organom kakorkoli sporočil nastop prestajanja kazni zapora oziroma spremembo naslova začasnega prebivališča, kakor mu nalaga prvi odstavek 96. člena ZUP.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
O tožnikovi zahtevi za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji z dne 27. 11. 2018 je bilo odločeno s sklepom toženke št. 2142-1314/2018/33 (1312-03) z dne 5. 12. 2018, ki pa ga je naslovno sodišče s sodbo I U 2521/2018 z dne 21. 12. 2018 odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V tem (ponovnem) postopku pa bo toženka dokaze, ki jih je „prepozno“ predložil tožnik, morala presoditi, saj pri določitvi roka za predložitev dokazov po uradni osebi ne gre za rok, katerega zamuda bi pomenila, da teh dokazov ni več mogoče upoštevati, njihovo morebitno „neupoštevanje“ pa bo lahko tožnik izpodbijal v pravnem sredstvu zoper končno odločitev, če bo zanj negativna, in če bo nanjo vplivala.
ZMZ-1 člen 84, 84/2. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - begosumnost - nesodelovanje v postopku
Ob ugotovljenem obstoju znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je zato šteti ukrep pridržanja za legitimen in v konkretnem primeru, glede na razmere v Azilnem domu v Ljubljani, tudi nujen za izvršitev namena, zaradi katerega je bil izrečen.