Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2(n), 2, 2/11, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-3.
mednarodna zaščita - uredba Dublin III - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku - pridržanje za namen predaje
Določena nevarnost pobega, zlasti ko gre za samske in zdrave moške, lahko dostikrat obstaja, pa to ne more zadoščati za izrek ukrepa pridržanja. Nevarnost pobega mora biti torej znatna oziroma velika. Sodišče pa sodi, da za standard znatne nevarnosti pobega in s tem za pridržanje tožnika ne more zadoščati ugotovitev, da je bil tožnik predhodno že obravnavan s strani druge države članice EU.
Tožnikova izpovedba, v kateri je pojasnil, da na Hrvaško ne želi, saj ga bodo zgolj vrnili v Bosno in Hercegovino, kjer so razmere slabe, se ujema z izjavo, kot jo je zapisala toženka ob njegovem zaslišanju in s katero je pojasnil svoje ravnanje. Sodišče pa kot prepričljivo ocenjuje tudi njegovo izjavo, da na Hrvaškem, ko ga je ob prijetju obravnavala policija, ni sodeloval tolmač, po opravljeni registraciji pa so jih v večji skupini s policijskim vozilom pripeljali do meje z Bosno in Hercegovino in jih potem potiskali, dokler niso prešli meje, za azil pa tam ni zaprosil, glede na izpovedbe drugih migrantov, da jih že pred podajo prošnje vrnejo v Bosno in Hercegovino. Glede na navedeno sodišče ne sprejema naziranja toženke, da te okoliščine izkazujejo tožnikovo nesodelovanje v postopku.
Sodišče ne more mimo dejstva, ki izhaja iz podatkov v spisu, da je bil tožnik prijet v naselju Veščica, ki se nahaja tik za mejo s Hrvaško. Tako tožnikovo izpovedbo tudi v tem delu ocenjuje kot prepričljivo in ne sprejema dokazne ocene toženke, da je tožnik za mednarodno zaščito zaprosil zgolj zato, ker ga je policija našla in da je Slovenija zanj zgolj tranzitna država. Prav tako sodišče ne more šteti kot zadostno podlago za izrečen ukrep pridržanja okoliščino, da je tožnik ob podaji prošnje za mednarodno zaščito povedal, da je ob odhodu iz Alžirije imel za ciljno državo Francijo, saj da tam živijo njegovi sorodniki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - finančni pogoj - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se z vprašanjem, ali imajo in v kolikšnem obsegu imajo zemljišča, katere lastnica ali solastnica je tožničina mati, status kmetijskih in gozdnih zemljišč, ni ukvarjala, ter ni ugotavljala, kakšen je morebitni katastrski dohodek iz naslova opravljanja kmetijske in gozdarske dejavnosti, čeprav so te okoliščine bistvenega pomena za sprejem zakonite odločitve. Glede kmetijskega in gozdnega zemljišča pri odločanju o tem, ali je tožnica upravičena do BPP, v skladu s temi določbami, namreč ni mogoče upoštevati vrednosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (kot pri stavbnih zemljiščih), ampak dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti oziroma katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč.
izločitev uradne osebe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - nedopustna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija odločitev o zahtevi za izločitev uradne osebe, ki po navedenih določbah ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, zato je sodišče kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
inšpekcijski postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - opredelitev do pritožbenih navedb - obrazložitev odločbe
Sodišče ugotavlja, da dejansko stanje, ki se nanaša na izkazovanje zakonsko določenega pogoja, da je prišlo v konkretnem primeru do nezgode pri delu, v posledici katere je bil delavec B.B. nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kar je podlaga za pravilno in zakonito izdano odločbo, ni popolno ugotovljeno, posledično pa je izostala tudi ustrezna obrazložitev tako izpodbijanega akta kot odločbe, s katero je bilo odločeno o pritožbi tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - postavitev reklamnih objektov
V obravnavani zadevi je sporna ugotovitev, ali se lesena sušila dejansko uporabljajo v kmetijske namene, kot pomožni kmetijsko gozdarski objekt. V tej zvezi sodišče ugotavlja, da med strankama upravnega spora ni sporno, da so sušila na eni strani opremljena z reklamnimi panoji dimenzij cca 12,00 m x 5,20 m, katerih namestitev je po presoji tožene stranke neskladna z zakonsko določeno namembnostjo pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta, tožnik pa zatrjuje, da reklamni panoji predstavljajo zaščito sušil pred vetrom in v nobenem primeru ne gre za nenamensko rabo sušil. Ker torej v zadevi ni sporno dejstvo, da so lesena sušila opremljena z reklamnimi panoji, je po presoji sodišča tožnikovo zatrjevanje, da gre za namensko rabo lesenih sušil, neutemeljeno. Sodišče namreč soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da postavitev reklamnih panojev ne predstavlja ne kmetijskega opravila, ne dejavnosti, ki se izvaja z namenom opravljanja kmetijske dejavnosti in je zato posledično izrečeni ukrep utemeljen.
Sodišče ugotavlja, da sta prvostopenjski in pritožbeni organ v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi ustrezno obrazložila način izračuna zamudnih obresti, pri čemer je predvsem izpostaviti odločbo drugostopenjskega organa, v kateri so tudi na tabelarični način pojasnjeni vsi faktorji, ki vplivajo na izračun zamudnih obresti. Tako iz tabele na strani 4 obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja glavnica kot podlaga za izračun zamudnih obresti, ki se v celotnem obdobju, na katerega se nanašajo predmetne zamudne obresti, ni spremenila, saj tožnik z nobenim od izvedenih plačil ni plačal toliko, da bi se pokrivalo glavnico, ki predstavlja davek in obresti iz odmerne odločbe.
Pravilno so torej v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi, kot to sledi tudi iz tabel kot sestavnega dela obrazložitve, upoštevani tako glavnica kot zapadlost posameznih neplačanih davčnih obveznosti po določenih časovnih obdobjih in število dni zamude ter vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev (skladno z 93. členom ZDavP-2), na podlagi česar so bile zamudne obresti pravilno obračunane in povsem zadostno obrazložene. Tožniku so na voljo vsi potrebni podatki, kot so znesek davka, posamezna plačila, višina obrestne mere, izvršljivost, da lahko preizkusi pravilnost izračuna zamudnih obresti.
posvojitev - prepoved diskriminacije - istospolna usmerjenost - posvojitev otroka po istospolnih partnerjih - registrirana istospolna partnerska skupnost - največja korist otroka
Nosilci človekovih pravic iz tretjega odstavka 56. člena, kakor tudi ostalih določb 56. člena Ustave RS, so otroci. To izrecno izhaja iz besedila in vsebine določb tega člena, pa tudi njegovega naslova (pravice otrok). Tožnika, ki v upravnem postopku in upravnem sporu lahko uveljavljata le varstvo svojih pravic in svojih osebnih pravnih koristi, zato trditev o nedopustnem različnem obravnavanju pri uživanju človekovih pravic ne moreta opirati na navedeni člen Ustave, saj na njegovi podlagi ne uživata človekovih pravic. Pravica, kot jo uveljavljata tožnika, pa ne izhaja niti tretjega odstavka 53. člena Ustave, po katerem država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Ta določba, ki državi sicer nalaga aktivno ravnanje v korist družine in razmerij med starši in otroki, namreč predpostavlja obstoj navedenih razmerij in je zato ni mogoče razlagati tako, da vzpostavlja pravno varstvo želje osnovati družino. Iz enakih razlogov iz te določbe tudi ni mogoče izpeljati pravice do posvojitve, ki je (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) ne vsebuje niti ZZZDR. Glede na povedano pa za presojo, da v dani situaciji ne uveljavljata pravice iz navedene določbe Ustave, ni pomembno, da sta tožnika že starša deklice in zato z njo že tvorita družino, saj s tožbo ne uveljavljata pravnega varstva obstoječega družinskega razmerja, temveč pravico do osnovanja družine s posvojitvijo drugega otroka.
Posvojitev zato že po naravi stvari ni pravica osebe, ki želi postati posvojitelj.
prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora - varnostni zadržek - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje stranke
Glede na določbo prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 obstoj varnostnih zadržkov pomeni, da direktor zavoda sploh nima pooblastila, da bi tožnikovi prošnji za prekinitev prestajanja kazni zapora ugodil oziroma bi bila taka odločitev nezakonita.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - ugovor zastaranja
V postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova (peti odstavek 157.člena ZDavP-2), katerega sestavni del je tudi potrdilo o izvršljivosti, zato sodišče enako, kot je to že storil drugostopenjski organ, tožbene ugovore, ki se nanašajo na obstoj oziroma veljavnost izvršilnega naslova zavrača kot neupoštevne.
Po presoji sodišča pa so neutemeljeni tudi tožničini ugovori, da naj bi pravica do davčne izvršbe zastarala. Sodišče kot pravilno šteje ugotovitve tožene stranke, da se v obravnavani zadevi v zvezi z zastaranjem uporabljajo določbe OZ.
Pravilnik o načinu ravnanja ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z izvrševanjem sklepov o izvršbi oziroma zavarovanju, ki jih izdajo davčni organi (2010) člen 2, 2/1. ZDavP-2 člen 153.
davčna izvršba - ravnanje po sklepu o izvršbi - evidentiranje sklepa o davčni izvršbi
Ravnanje bank in hranilnic podrobneje opredeljuje Pravilnik o načinu ravnanja ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z izvrševanjem sklepov o izvršbi oziroma zavarovanju, ki jih izdajo davčni organi. Slednji v prvem odstavku 2. člena določa, da mora ponudnik plačilnih sredstev, takoj ko prejme sklep o davčni izvršbi, zarubiti denarna sredstva na dolžnikovih računih, ki jih vodi, do višine dolga, navedenega v sklepu o davčni izvršbi. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da je za rubež denarnih sredstev na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe odločilen datum, ko sklep prejme banka, in ne datum, ko ta sklep prejme davčni dolžnik, niti ni odločilen nastop dokončnosti oziroma pravnomočnosti tega sklepa.
ZKme-1 člen 68, 68/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 95, 95/1, 95/1-3, 66, 66/1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 7, 7/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskima aktom - razvrstitev objektov - obrazložitev odločbe
Samo trditev, da so projekt izdelale strokovno usposobljene osebe, ki za svoje delo odgovarjajo, namreč ne dokazuje tega, da gre za stavbo za dopolnilno dejavnost na kmetiji. Tudi dejstvo, da je investitor v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja objekt sam opredelil kot gospodarski objekt in ga klasificiral kot CC-SI 12714, druge nestanovanjske kmetijske stavbe, ne zadošča. Pojem dopolnilne dejavnosti na kmetiji je namreč opredeljen v veljavnih pravnih normah (prvi odstavek 68. člena ZKme-1, Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji), zato tudi pojma objekta, ki je namenjen taki dejavnosti, ni mogoče razumeti le v okviru njegovega jezikovnega pomena, temveč njegovo vsebino opredeljujejo tudi omenjene pravne norme; gre lahko le za objekt, ki po svojih značilnostih, posebej po zmogljivosti, ustreza pojmu dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Pravilna razvrstitev objekta glede na njegov namen uporabe (bodisi za dopolnilno kmetijsko dejavnost ali za industrijsko obrtno dejavnost) je pomembna zaradi ugotavljanja, ali ima PGD vse predpisane sestavine ter ali so bili za te vrste gradnjo pridobljeni potrebni projektni pogoji in soglasja k tem pogojem. Pri tem je upravni organ, in ne projektant, tisti, ki mora po prvem odstavku 66. člena ZGO-1 med drugim preveriti: - ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom (1. točka), - ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja (3. točka), - in ali ima projekt predpisane sestavine (4. točka).
V vsakem primeru pa mora upravni organ, kadar kateri od udeležencev v postopku ugovarja, da PGD nima potrebnih sestavin, konkretno obrazložiti, katere sestavine so za tisto vrsto objekta, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, potrebne in ali jih konkretni PGD vsebuje (4. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). Šele na tej podlagi se namreč lahko ustrezno opredeli, ali so trditve udeleženca, da katera od potrebnih sestavin manjka, utemeljene, zato lahko le taka obrazložitev odločbe zadosti zahtevam iz 214. člena ZUP.
poseg v varovalni pas - soglasje h gradnji - obrazložitev odločbe
Iz te obrazložitve ni razvidno, katera so pravno relevantna dejstva za odločitev o zaprošenem soglasju, niti katerega od teh dejstev tožnik ni izkazal, niti zakaj je po oceni organa njegova dopolnitev vloge nerazumljiva, kar tožnik izpodbijani odločbi v tožbi izrecno očita.
Odločitev je utemeljena na določbah prvega, tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZSV, po katerih so upravičenci in drugi zavezanci storitve institucionalnega varstva dolžni plačati, na zahtevo upravičenca do storitve pa center za socialno delo odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve, v skladu z merili, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije. Merila so določena v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, po katerih lahko center za socialno delo upravičencu oziroma zavezancu, brez predhodnega soglasja plačnika storitve, določi višjo oprostitev, kot bi jo določil po merilih iz te uredbe, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja in življenja, če mu storitev ne bi bila omogočena, ali če to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca.
Podlaga za prenos lastništva na nepremičninah ni bilo uveljavljanje predkupne pravice Mestne občine Koper na podlagi izpodbijanega Odloka, ampak pogodba, kot je bila odobrena s pravnomočno odločbo Upravne enote Koper z dne 18. 5. 2016, izdano na podlagi 22. člena ZKZ, ne glede na to, da je z njo odločeno le o odobritvi pravnega posla za zemljišče parc. št. 717/28 k.o. ... Zato tudi, če bi tožnica s predmetno tožbo uspela, in dosegla, da sodišče ugotovi nezakonitost 1. člena Odloka, na podlagi katerega ima toženka na določenih zemljiščih predkupno pravico, to ne bi vplivalo na tožničin pravni položaj.
telekomunikacije - služnost v javno korist - prosta presoja dokazov - pavšalne navedbe
Tožbeni razlogi ostajajo povsem pavšalni, zato se sodišče do njih ne more podrobneje opredeliti, pripominja pa, da služnost postavitve predmetnega objekta sploh ni predmet izpodbijane odločitve, ki se nanaša zgolj na njegovo obratovanje in vzdrževanje.
odvzem otroka - stari starši - aktivna legitimacija - Center za socialno delo (CSD) - prenos pristojnosti
Tožnica ima status stranskega udeleženca v postopku namestitve otrok v rejništvo, vendar pa ni aktivno legitimirana za vložitev predloga za prenos prostojnosti po 85. členu ZSV.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - stroški postopka - združitev postopka
Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno uspe v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje, je dolžan povrniti Republiki Slovenij razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - odmera akontacije dohodnine - ocena davčne osnove
V zadevi so izkazana odstopanja med dejanskimi zalogami in predloženimi karticami nabave in porabe materiala (pijače), ki jih je predložil tožnik, iz česar izhaja, da tožnik ne izkazuje pravilnega stanja zalog, kot je to obsežno in argumentirano pojasnil davčni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Posledično je zato pravilna ugotovitev, da tožnikov obračun za obravnavano obdobje temelji na neresničnih podatkih.
Davčni organ je pravilno ocenil, da tožnik ni evidentiral vsega prometa, ki ga je v inšpiciranem obdobju izvajal v svojih lokalih (tožnik ni za vse svoje storitve prodaje pijač izdal račune). Tožnik v svojem računovodstvu ni zagotovil pravilnih in dovolj podrobnih podatkov, da bi omogočil pravilno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV (85. člen ZDDV-1) in tako v svojih obračunih DDV-O ni izkazal pravilne davčne osnove. Iz dejanskega stanja izhaja, da ni evidentiral vseh svojih prihodkov in je zato v inšpiciranem obdobju izkazal prenizko osnovo za odmero dohodnine iz naslova opravljanja dejavnosti. Tožnikove vknjižbe ne temeljijo na verodostojnih knjigovodskih listinah, kot to določajo Slovenski računovodski standardi, zlasti SRS 21. Tožnik davčnemu organu ni posredoval resničnih, pravilnih in popolnih podatkov, kot to predpisuje 10. člen ZDavP-2. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je davčni organ od pravilno ugotovljene razlike nenapovedanih prihodkov tožniku utemeljeno dodatno odmeril DDV in akontacijo dohodnine za leto 2014 s pripadajočimi obrestmi.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - preferenčni glasovi - zahteva za ponovno štetje glasov - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije
Pritožnik je s pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije ali občinskega sveta uspešen le, če izkaže, da so bile pri glasovanju na volišču oz. pri delu volilnega odbora občinske volilne komisije, narejene takšne nepravilnosti, ki so ali bi lahko vplivale ne izid volitev.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - raba nepremičnine - nepravilna uporaba materialnega zakona
Finančni organ v konkretnem primeru ni ugotovil okoliščin, ki bi za mesec december 2007 izključile pravico do takojšnjega odbitka vstopnega DDV in kasnejše popravke zaradi neposlovne rabe nepremičnine, zato je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.