Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2(n), 2, 2/11, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-3.
mednarodna zaščita - uredba Dublin III - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku - pridržanje za namen predaje
Določena nevarnost pobega, zlasti ko gre za samske in zdrave moške, lahko dostikrat obstaja, pa to ne more zadoščati za izrek ukrepa pridržanja. Nevarnost pobega mora biti torej znatna oziroma velika. Sodišče pa sodi, da za standard znatne nevarnosti pobega in s tem za pridržanje tožnika ne more zadoščati ugotovitev, da je bil tožnik predhodno že obravnavan s strani druge države članice EU.
Tožnikova izpovedba, v kateri je pojasnil, da na Hrvaško ne želi, saj ga bodo zgolj vrnili v Bosno in Hercegovino, kjer so razmere slabe, se ujema z izjavo, kot jo je zapisala toženka ob njegovem zaslišanju in s katero je pojasnil svoje ravnanje. Sodišče pa kot prepričljivo ocenjuje tudi njegovo izjavo, da na Hrvaškem, ko ga je ob prijetju obravnavala policija, ni sodeloval tolmač, po opravljeni registraciji pa so jih v večji skupini s policijskim vozilom pripeljali do meje z Bosno in Hercegovino in jih potem potiskali, dokler niso prešli meje, za azil pa tam ni zaprosil, glede na izpovedbe drugih migrantov, da jih že pred podajo prošnje vrnejo v Bosno in Hercegovino. Glede na navedeno sodišče ne sprejema naziranja toženke, da te okoliščine izkazujejo tožnikovo nesodelovanje v postopku.
Sodišče ne more mimo dejstva, ki izhaja iz podatkov v spisu, da je bil tožnik prijet v naselju Veščica, ki se nahaja tik za mejo s Hrvaško. Tako tožnikovo izpovedbo tudi v tem delu ocenjuje kot prepričljivo in ne sprejema dokazne ocene toženke, da je tožnik za mednarodno zaščito zaprosil zgolj zato, ker ga je policija našla in da je Slovenija zanj zgolj tranzitna država. Prav tako sodišče ne more šteti kot zadostno podlago za izrečen ukrep pridržanja okoliščino, da je tožnik ob podaji prošnje za mednarodno zaščito povedal, da je ob odhodu iz Alžirije imel za ciljno državo Francijo, saj da tam živijo njegovi sorodniki.
posvojitev - prepoved diskriminacije - istospolna usmerjenost - posvojitev otroka po istospolnih partnerjih - registrirana istospolna partnerska skupnost - največja korist otroka
Nosilci človekovih pravic iz tretjega odstavka 56. člena, kakor tudi ostalih določb 56. člena Ustave RS, so otroci. To izrecno izhaja iz besedila in vsebine določb tega člena, pa tudi njegovega naslova (pravice otrok). Tožnika, ki v upravnem postopku in upravnem sporu lahko uveljavljata le varstvo svojih pravic in svojih osebnih pravnih koristi, zato trditev o nedopustnem različnem obravnavanju pri uživanju človekovih pravic ne moreta opirati na navedeni člen Ustave, saj na njegovi podlagi ne uživata človekovih pravic. Pravica, kot jo uveljavljata tožnika, pa ne izhaja niti tretjega odstavka 53. člena Ustave, po katerem država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Ta določba, ki državi sicer nalaga aktivno ravnanje v korist družine in razmerij med starši in otroki, namreč predpostavlja obstoj navedenih razmerij in je zato ni mogoče razlagati tako, da vzpostavlja pravno varstvo želje osnovati družino. Iz enakih razlogov iz te določbe tudi ni mogoče izpeljati pravice do posvojitve, ki je (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) ne vsebuje niti ZZZDR. Glede na povedano pa za presojo, da v dani situaciji ne uveljavljata pravice iz navedene določbe Ustave, ni pomembno, da sta tožnika že starša deklice in zato z njo že tvorita družino, saj s tožbo ne uveljavljata pravnega varstva obstoječega družinskega razmerja, temveč pravico do osnovanja družine s posvojitvijo drugega otroka.
Posvojitev zato že po naravi stvari ni pravica osebe, ki želi postati posvojitelj.
inšpekcijski postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - opredelitev do pritožbenih navedb - obrazložitev odločbe
Sodišče ugotavlja, da dejansko stanje, ki se nanaša na izkazovanje zakonsko določenega pogoja, da je prišlo v konkretnem primeru do nezgode pri delu, v posledici katere je bil delavec B.B. nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kar je podlaga za pravilno in zakonito izdano odločbo, ni popolno ugotovljeno, posledično pa je izostala tudi ustrezna obrazložitev tako izpodbijanega akta kot odločbe, s katero je bilo odločeno o pritožbi tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - postavitev reklamnih objektov
V obravnavani zadevi je sporna ugotovitev, ali se lesena sušila dejansko uporabljajo v kmetijske namene, kot pomožni kmetijsko gozdarski objekt. V tej zvezi sodišče ugotavlja, da med strankama upravnega spora ni sporno, da so sušila na eni strani opremljena z reklamnimi panoji dimenzij cca 12,00 m x 5,20 m, katerih namestitev je po presoji tožene stranke neskladna z zakonsko določeno namembnostjo pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta, tožnik pa zatrjuje, da reklamni panoji predstavljajo zaščito sušil pred vetrom in v nobenem primeru ne gre za nenamensko rabo sušil. Ker torej v zadevi ni sporno dejstvo, da so lesena sušila opremljena z reklamnimi panoji, je po presoji sodišča tožnikovo zatrjevanje, da gre za namensko rabo lesenih sušil, neutemeljeno. Sodišče namreč soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da postavitev reklamnih panojev ne predstavlja ne kmetijskega opravila, ne dejavnosti, ki se izvaja z namenom opravljanja kmetijske dejavnosti in je zato posledično izrečeni ukrep utemeljen.
telekomunikacije - služnost v javno korist - prosta presoja dokazov - pavšalne navedbe
Tožbeni razlogi ostajajo povsem pavšalni, zato se sodišče do njih ne more podrobneje opredeliti, pripominja pa, da služnost postavitve predmetnega objekta sploh ni predmet izpodbijane odločitve, ki se nanaša zgolj na njegovo obratovanje in vzdrževanje.
ZKme-1 člen 68, 68/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 95, 95/1, 95/1-3, 66, 66/1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 7, 7/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskima aktom - razvrstitev objektov - obrazložitev odločbe
Samo trditev, da so projekt izdelale strokovno usposobljene osebe, ki za svoje delo odgovarjajo, namreč ne dokazuje tega, da gre za stavbo za dopolnilno dejavnost na kmetiji. Tudi dejstvo, da je investitor v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja objekt sam opredelil kot gospodarski objekt in ga klasificiral kot CC-SI 12714, druge nestanovanjske kmetijske stavbe, ne zadošča. Pojem dopolnilne dejavnosti na kmetiji je namreč opredeljen v veljavnih pravnih normah (prvi odstavek 68. člena ZKme-1, Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji), zato tudi pojma objekta, ki je namenjen taki dejavnosti, ni mogoče razumeti le v okviru njegovega jezikovnega pomena, temveč njegovo vsebino opredeljujejo tudi omenjene pravne norme; gre lahko le za objekt, ki po svojih značilnostih, posebej po zmogljivosti, ustreza pojmu dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Pravilna razvrstitev objekta glede na njegov namen uporabe (bodisi za dopolnilno kmetijsko dejavnost ali za industrijsko obrtno dejavnost) je pomembna zaradi ugotavljanja, ali ima PGD vse predpisane sestavine ter ali so bili za te vrste gradnjo pridobljeni potrebni projektni pogoji in soglasja k tem pogojem. Pri tem je upravni organ, in ne projektant, tisti, ki mora po prvem odstavku 66. člena ZGO-1 med drugim preveriti: - ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom (1. točka), - ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja (3. točka), - in ali ima projekt predpisane sestavine (4. točka).
V vsakem primeru pa mora upravni organ, kadar kateri od udeležencev v postopku ugovarja, da PGD nima potrebnih sestavin, konkretno obrazložiti, katere sestavine so za tisto vrsto objekta, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, potrebne in ali jih konkretni PGD vsebuje (4. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). Šele na tej podlagi se namreč lahko ustrezno opredeli, ali so trditve udeleženca, da katera od potrebnih sestavin manjka, utemeljene, zato lahko le taka obrazložitev odločbe zadosti zahtevam iz 214. člena ZUP.
izločitev uradne osebe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - nedopustna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija odločitev o zahtevi za izločitev uradne osebe, ki po navedenih določbah ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, zato je sodišče kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Odločitev je utemeljena na določbah prvega, tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZSV, po katerih so upravičenci in drugi zavezanci storitve institucionalnega varstva dolžni plačati, na zahtevo upravičenca do storitve pa center za socialno delo odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve, v skladu z merili, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije. Merila so določena v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, po katerih lahko center za socialno delo upravičencu oziroma zavezancu, brez predhodnega soglasja plačnika storitve, določi višjo oprostitev, kot bi jo določil po merilih iz te uredbe, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja in življenja, če mu storitev ne bi bila omogočena, ali če to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca.
prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora - varnostni zadržek - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje stranke
Glede na določbo prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 obstoj varnostnih zadržkov pomeni, da direktor zavoda sploh nima pooblastila, da bi tožnikovi prošnji za prekinitev prestajanja kazni zapora ugodil oziroma bi bila taka odločitev nezakonita.
Podlaga za prenos lastništva na nepremičninah ni bilo uveljavljanje predkupne pravice Mestne občine Koper na podlagi izpodbijanega Odloka, ampak pogodba, kot je bila odobrena s pravnomočno odločbo Upravne enote Koper z dne 18. 5. 2016, izdano na podlagi 22. člena ZKZ, ne glede na to, da je z njo odločeno le o odobritvi pravnega posla za zemljišče parc. št. 717/28 k.o. ... Zato tudi, če bi tožnica s predmetno tožbo uspela, in dosegla, da sodišče ugotovi nezakonitost 1. člena Odloka, na podlagi katerega ima toženka na določenih zemljiščih predkupno pravico, to ne bi vplivalo na tožničin pravni položaj.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - finančni pogoj - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se z vprašanjem, ali imajo in v kolikšnem obsegu imajo zemljišča, katere lastnica ali solastnica je tožničina mati, status kmetijskih in gozdnih zemljišč, ni ukvarjala, ter ni ugotavljala, kakšen je morebitni katastrski dohodek iz naslova opravljanja kmetijske in gozdarske dejavnosti, čeprav so te okoliščine bistvenega pomena za sprejem zakonite odločitve. Glede kmetijskega in gozdnega zemljišča pri odločanju o tem, ali je tožnica upravičena do BPP, v skladu s temi določbami, namreč ni mogoče upoštevati vrednosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (kot pri stavbnih zemljiščih), ampak dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti oziroma katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč.
Pravilnik o načinu ravnanja ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z izvrševanjem sklepov o izvršbi oziroma zavarovanju, ki jih izdajo davčni organi (2010) člen 2, 2/1. ZDavP-2 člen 153.
davčna izvršba - ravnanje po sklepu o izvršbi - evidentiranje sklepa o davčni izvršbi
Ravnanje bank in hranilnic podrobneje opredeljuje Pravilnik o načinu ravnanja ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z izvrševanjem sklepov o izvršbi oziroma zavarovanju, ki jih izdajo davčni organi. Slednji v prvem odstavku 2. člena določa, da mora ponudnik plačilnih sredstev, takoj ko prejme sklep o davčni izvršbi, zarubiti denarna sredstva na dolžnikovih računih, ki jih vodi, do višine dolga, navedenega v sklepu o davčni izvršbi. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da je za rubež denarnih sredstev na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe odločilen datum, ko sklep prejme banka, in ne datum, ko ta sklep prejme davčni dolžnik, niti ni odločilen nastop dokončnosti oziroma pravnomočnosti tega sklepa.
poseg v varovalni pas - soglasje h gradnji - obrazložitev odločbe
Iz te obrazložitve ni razvidno, katera so pravno relevantna dejstva za odločitev o zaprošenem soglasju, niti katerega od teh dejstev tožnik ni izkazal, niti zakaj je po oceni organa njegova dopolnitev vloge nerazumljiva, kar tožnik izpodbijani odločbi v tožbi izrecno očita.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - ugovor zastaranja
V postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova (peti odstavek 157.člena ZDavP-2), katerega sestavni del je tudi potrdilo o izvršljivosti, zato sodišče enako, kot je to že storil drugostopenjski organ, tožbene ugovore, ki se nanašajo na obstoj oziroma veljavnost izvršilnega naslova zavrača kot neupoštevne.
Po presoji sodišča pa so neutemeljeni tudi tožničini ugovori, da naj bi pravica do davčne izvršbe zastarala. Sodišče kot pravilno šteje ugotovitve tožene stranke, da se v obravnavani zadevi v zvezi z zastaranjem uporabljajo določbe OZ.
Sodišče ugotavlja, da sta prvostopenjski in pritožbeni organ v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi ustrezno obrazložila način izračuna zamudnih obresti, pri čemer je predvsem izpostaviti odločbo drugostopenjskega organa, v kateri so tudi na tabelarični način pojasnjeni vsi faktorji, ki vplivajo na izračun zamudnih obresti. Tako iz tabele na strani 4 obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja glavnica kot podlaga za izračun zamudnih obresti, ki se v celotnem obdobju, na katerega se nanašajo predmetne zamudne obresti, ni spremenila, saj tožnik z nobenim od izvedenih plačil ni plačal toliko, da bi se pokrivalo glavnico, ki predstavlja davek in obresti iz odmerne odločbe.
Pravilno so torej v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi, kot to sledi tudi iz tabel kot sestavnega dela obrazložitve, upoštevani tako glavnica kot zapadlost posameznih neplačanih davčnih obveznosti po določenih časovnih obdobjih in število dni zamude ter vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev (skladno z 93. členom ZDavP-2), na podlagi česar so bile zamudne obresti pravilno obračunane in povsem zadostno obrazložene. Tožniku so na voljo vsi potrebni podatki, kot so znesek davka, posamezna plačila, višina obrestne mere, izvršljivost, da lahko preizkusi pravilnost izračuna zamudnih obresti.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - rejništvo - dodelitev otroka - otrokova korist - oddaja otroka v rejništvo
Ministrstvo izda dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti sorodniku na podlagi vložene vloge in pisne ter obrazložene ugotovitve centra za socialno delo, da je tovrstna oblika rejništva otroku v korist. O navedenem ni mogoče odločiti z ustno odločbo v skrajšanem postopku po 144. členu ZUP.
ZOro-1 člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-4, 17, 17/1, 17/1-1. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
orožje - pogoji za izdajo orožne listine - upravičen razlog za izdajo orožne listine - osebna varnost - dokazovanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - protispisnost - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka dokaznih predlogov sploh ni upoštevala in jih je pri svoji odločitvi v celoti prezrla, saj dokazov z zaslišanjem predlaganih prič sploh ni izvedla, niti jih ni obrazloženo zavrnila in se do teh dokaznih predlogov tudi ni kakorkoli drugače opredelila s svojimi razlogi, posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - status begunca - status subsidiarne zaščite
Določba 2. alineje 28. člena ZMZ-1, ki (lahko) v zadevah varstva prosilcev za mednarodno zaščito ustreza določbi 3. člena EKČP,1 bi lahko prišla v poštev, če bi zatrjevano ponižujoče ravnanje v primeru vrnitve tožnika v Gano doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva, pri čemer je to relativno in odvisno od okoliščin primera, kot so trajanje takšnega ponižujočega ravnanja, učinki ravnanja na fizično in psihično integriteto osebe, pa tudi od spola, starosti, zdravstvenega stanja.
V kontekstu prava EU o mednarodni zaščiti bi sodna praksa ESČP lahko bila relevantna z vidika subsidiarne zaščite iz 2. alineje 28. člena ZMZ-1, če izvorna država ne bi izpolnjevala sprejetih mednarodnih obvez glede varstva človekovega dostojanstva za kategorijo oseb, ki so v celoti odvisni od pomoči države v zvezi z minimalno zaščito pred ekstremno revščino (hrana, higiena, bivališče) in pred bivanjem v stalnem strahu pred nasiljem na ulici ter v okoliščinah brez perspektivnosti o možnem izboljšanju stanja, ali pa če bi bilo mogoče tudi državi pripisati del odgovornosti za nastalo hudo in splošno humanitarno krizo.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - drugo učinkovito sodno varstvo - zahteva za oceno ustavnosti zakona - aktivna volilna pravica - pasivna volilna pravica - pravočasen ugovor - ponovno štejte glasov
Gre za volilni spor, ki ga ni mogoče obravnavati izključno kot spor, ki je nastal med volitvami oziroma pred razglasitvijo rezultatov, kakor tudi ga ni mogoče obravnavati kot volilni spor, ki je nastal šele po razglasitvi rezultatov volitev.
Dan glasovanja v konkretnem primeru je bil 18. 11. 2018, kar pomeni, da se je rok za vložitev ugovora iztekel z dnem 19. 11. 2018. (Pri)tožnik ne zanika, da je ugovor podal dne 20. 11. 2018 ob 12:19 uri, kar pomeni, da ga je podal prepozno.
V obravnavani zadevi so se relevantne razsežnosti zatrjevanih nepravilnosti pokazale šele dne 22. 11. 2018 ob ponovnem štetju neveljavnih glasovnic, njihove posledice pa so vodile tudi do žreba dne 23. 11. 2018 med dvema listama kandidatov; nadalje glede na možen krog vlagateljev ugovora po prvem odstavku 98. člen ZLV in odločitve občinske volilne komisije po 99. členu ZLV ima kandidat pravico do pritožbe zoper odločitev občinske volilne komisije tudi, če ta kandidat ni vložil ugovora po prvem odstavku 98. člena ZLV, in če je dobil svetniški mandat, ker to izhaja iz objektivne koncepcije sodnega varstva volilne pravice. Že samo besedilo prvega odstavka 100. člena ZLV dopušča možnost, da se zoper odločitev občinske volilne komisije pritoži „vsak“ kandidat ali predstavnik liste kandidatov, če odločitev občinske volilne komisije lahko vpliva na potrditev „mandatov", ne glede na to, ali varuje svoj mandat ali ne.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - stroški postopka - združitev postopka
Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno uspe v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje, je dolžan povrniti Republiki Slovenij razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.