mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne prošnje - nova dejstva in dokazi
Tožnik ni navedel novih razlogov in ni predložil novih dokazov, saj je iz zahtevka za uvedbo ponovnega postopka razvidno, da se je skliceval na iste razloge, kot jih je navedel že ob podaji prve prošnje (ni navedel spremenjenih okoliščin, zaradi katerih želi ponovno zaprositi za mednarodno zaščito) ter ni predložil nobenih novih dokazov.
ZVojI člen 87. ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
vojni invalid - smrt tožeče stranke pred vložitvijo tožbe - sposobnost biti stranka v postopku - pravna sposobnost - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je umrl že pred vložitvijo tožbe, zato ne more biti stranka obravnavanega upravnega spora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - predkazenski postopek - sodni postopek
BPP se dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo v kazenskih zadevah. V konkretni zadevi je tožnica tudi po presoji sodišča zaprosila za odobritev BPP v postopku, v katerem se omenjena pravica (še) ne uresničuje. Tožnica je namreč vložila prošnjo za BPP v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega zahteva upravičenega tožilca za uvedbo preiskave ali za začetek kazenskega postopka še ni bila podana. To pa pomeni, da se formalni kazenski postopek še ni začel. Ker zahteva upravičenega tožilca še ni bila podana, kazenski postopek še ni bil uveden, zato ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi 7. člena ZBPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pojem objekta - nadstrešek - enostavni objekti - povezanost s tlemi
Toženka v izpodbijani odločbi ni ugotavljala obstoja relevantnih elementov, na katere zakon veže pojem objekta. Prvostopenjski organ glede stalne povezanosti konstrukcije s tlemi svoj zaključek, da gre za objekt, izrecno opre na to, da iz statičnega izračuna izhaja, da je za postavitev nadstrešnice potreben AB temelj. V zvezi s tem sodišče navaja, da je za pravilno odločitev pomembna dejanska izvedba, ne pa izvedba, kakršna je potrebna po navedbah iz statičnega izračuna.
denacionalizacija - stavbna zemljišča - dejansko stanje ob razlastitvi - kmetijsko ali stavbno zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve
Če je razlaščeno kmetijsko zemljišče za namen izgradnje javne infrastrukture, ki je predvidena v občinskem odloku, se razlaščencu določi odškodnina v vrednosti kmetijskega zemljišča, ne glede na status zemljišča, ki ga bo pridobilo zemljišče z uresničitvijo razlastitvenega namena.
Kaj mora vsebovati vloga, v obravnavnem primeru izhaja iz 13. točke Javnega razpisa, in sicer med drugim tudi obvezne priloge k prijavnim obrazcem, natisnjene na papirju (druga alineja drugega odstavka), med katerimi sta v prijavnem obrazcu navedeni fotokopiji dveh medijskih odzivov o njenem delu na razpisanem področju v obdobju 2014-2017. Sodišče presoja, da z opisano ureditvijo vsebine vloge ne določa besedilo javnega razpisa, kot je to določeno v citirani določbi osme alineje prvega odstavka 114. člena ZUJIK, pač pa prijavni obrazec. Za kaj takega pa zakon ne daje podlage.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Če je bila tožnikova vloga za odobritev prvnega posla pravnomočno zavržena, nima pravnega interesa za izpodbijanje odločbe, s katero je upravni organ odobril pravni posel, sklenjen med prodajalko in občino, saj s tem ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 55, 55/1, 55/1-6. ZZSDT člen 7, 7/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Glede na vsebino izpodbijane odločbe sodišče pojasnjuje, da so deli tožnikove izjave ob zaslišanju, ki jih toženka izpostavlja kot pomembne za njeno presojo in se nanašajo na tožnikovo poznavanje določenih podatkov in pojmov, sicer lahko relevantni. Vendar pa je presoji njihovega pomena po drugi strani treba upoštevati, da lahko prepriča tudi podano pojasnilo, da je življenjsko, da tožnik določenih podrobnih podatkov zaradi procesa pozabljanja ni več vedel, da poznavanja pravne ureditve, kot ga je na zaslišanju pričakovala toženka, od njega (še) ni utemeljeno zahtevati, da ima angažirano računovodkinjo in odvetnico, s katerima se posvetuje glede vprašanj računovodstva, davkov in prava, in da zato ti njegovi odgovori še ne dajejo zadostne podlage za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - urbanizem - skladnost projekta s pogoji prostorskega akta
Prvostopenjski organ je pri presoji, ali obstaja enotna orientacija slemena, upošteval orientacijo slemen okoliških objektov. Sodišče ugotavlja, da prostorski akt tega pravila ne pozna. Glede na citirano določilo je orientacija slemena obvezna le, če je značilna za EUP ali del EUP. To, da je orientacija slemen značilna za EUP oziroma del EUP, pa v izpodbijani odločbi ni ugotovljeno.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne prošnje - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče ugotavlja, da je tožnik v predmetnem postopku podaje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite organu predložil nov dokaz - to je izkaznico svojega članstva v politični stranki IPOB, ki se v Nigeriji zavzema za osamosvojitev Biafre. S tem v zvezi je pri podaji predmetnega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka tudi prvič navedel, da je član te politične stranke od približno leta 2014. To pomeni, da gre v tem primeru za nov dokaz (člansko izkaznico v politični stranki IPOB) in novo dejstvo (da je tožnik član politične stranke IPOB ob približno leta 2014), ki sta že obstajala v času prvega postopka.Tožnik niti v tožbi ni navedel, zakaj članstva v politični stranki IPOB v vsem času svojega bivanja v Sloveniji (od podaje prve prošnje za mednarodno zaščito 4. 10. 2016 dalje), to je v času obravnave njegove prošnje za mednarodno zaščito in prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite, ni nikoli omenil. Iz tega izhaja, da ni podal navedb, zakaj tega (novega) dejstva, ki je obstajalo že v času prvega postopka, takrat ni mogel uveljaviti, kar pa je glede na prej citirano določbo tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1 bistveno za odločitev v tej zadevi.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne prošnje - nova dejstva in dokazi
Eden izmed pogojev za vložitev ponovne prošnje je (poleg tega, da je bilo o prosilčevi prošnji za priznanje mednarodne zaščite že pravnomočno negativno odločeno), da oseba, ki želi vložiti ponovno prošnjo, to stori po predhodnem preizkusu, katerega namen je ugotoviti, da v ponovni prošnji ne uveljavlja okoliščin, ki so že bile predmet pravnomočne odločitve. Zato 65. člen ZMZ-1 trditveno in dokazno breme za obstoj dejstev in dokazov o okoliščinah, ki utemeljujejo vložitev nove prošnje, v celoti nalaga vlagatelju. Tako je vlagatelj tisti, ki mora predložiti nov dokaz oziroma navesti novo dejstvo. Teža novih dokazov ali novih dejstev pa mora biti takšna, da v postopku navedena dejstva in predloženi dokazi pomembno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito. Glede na navedeno je toženka pravilno ugotavljala, da je celotno trditveno in dokazno breme na tožniku ter se je v zvezi s tem pravilno sklicevala na sodno prakso Vrhovnega sodišča.
Toženka je navedla (kar je za odločitev v konkretnem primeru tudi odločilno), da tožnik glede svojih navedb v postopku (torej ne drži tožnikov ugovor, da toženka ni upoštevala tožnikove izjave v postopku) ni predložil nobenih listinskih dokazov, ki bi izkazovali neukrepanje policije ali tožnikovo dejansko ogroženost. Sodišče se strinja s toženko, da zatrjevana dejstva poškodovanja kmetijskih pridelkov s strani strica in streljanje slednjega na hišo, ker si želi stric prilastiti preostanek zemlje in hiše, sami za sebe sploh ne povečujejo verjetnosti izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito, saj tožnik ni niti zatrdil, da policija takega ravnanja strica ne bi sankcionirala, tožnik v postopku sam izpoveduje, da je policija sklicala v zvezi s tem dogodkom sestanek s starešino, kjer je stric obljubil, da ne bo več povzročal težav (in je torej policija ukrepala).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5.
mednarodna zaščita - uredba Dublin III - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - begosumnost - pridržanje za namen predaje
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bil tožnik doslej obravnavan s strani bolgarske policije, nato pa še s strani hrvaške, pri čemer je tako v Bolgariji kot na Hrvaškem zaprosil za mednarodno zaščito in v nobeni od njih ni počakal, temveč je obe državi zapustil, še preden se je zaključil uradni postopek odločanja o njegovi prošnji. Pravilno je sklepala, da lahko utemeljeno pričakuje, da bo enako storil v Sloveniji, razen tega pa je pri podaji prošnje za mednarodno zaščito kot ciljno državo navedel Italijo, na zapisniku o omejitvi gibanja pa povedal, da če ga ne bi prijela slovenska policija, bi nadaljeval pot v Italijo.
Glede tožbenih navedb, kjer tožnik pojasnjuje, da je imel upravičen razlog, da v Bolgariji ni počakal na rešitev njegove prošnje za mednarodno zaščito, pa sodišče pojasnjuje, da tudi če se izhaja iz stališča, da je imel za to upravičen razlog in tudi če se izhaja iz stališča, da je imel tam tako slabe izkušnje, kot jih opisuje, pa so podane druge okoliščine, zaradi katerih je tožena stranka utemeljeno sklepala, da obstaja znatna nevarnost, da bi lahko pobegnil.
Tudi če bi bili v zakonu predvideni manj prisilni ukrepi, bi v konkretnem primeru še vedno obstajali razlogi za omejitev gibanja, saj je tožnik med drugim podal prošnjo za azil na Hrvaškem, pa ni počakal na odločitev, ciljna država mu je bila Italija, razen tega pa je še navedel, da niti na Hrvaškem niti v Sloveniji ne bi prosil za azil, če ga ne bi dobili policisti. Vse navedene okoliščine kažejo na znatno nevarnost, da bi lahko tožnik pobegnil, zato po presoji sodišča tožena stranka ni mogla odločiti drugače, kot da je odredila ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce, pa četudi bi obstajale milejše oblike izvajanja ukrepa omejitve gibanja.
ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/4.
odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - soglasje
Izpodbijani akt je za tožnico sporen, ker meni, da bi morala tožena stranka o njeni vlogi odločiti tako, da bi o tem izdala upravni akt z vsemi predpisanimi sestavinami in vlogi tožnice ugoditi, zato je vložila predmetno tožbo v upravnem sporu, ki ji ne nasprotuje več oziroma celo sama izrecno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi ter zadevo vrne Ministrstvu za pravosodje v ponovni postopek, zato je sodišče tožbi ugodilo.
ZNPPol člen 152, 153. ZUS-1 člen 3, 36, 36/1, 36/1-4.
pritožba zoper delo policista - obvestilo pritožniku - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor - pravočasnost
Za odločitev v konkretnem upravnem sporu je bistven drugi odstavek 140. člena ZNPPol, ki določa, da pritožbeni postopek ne pomeni upravne zadeve v smislu zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Tudi Vrhovno sodišče se je že opredelilo, da se pritožbeni postopek po ZNPPol ne konča z upravno odločbo, pač pa s posredovanjem odgovora, za katerega ZNPPol ne določa, da bi bil upravni akt.
Sodišče ne more na podlagi 4. člena ZUS-1 obravnavati niti tistega dela tožbe, ki bi se ga lahko razumelo kot izpodbijanje samih nezakonitih ravnanj policista, saj je tožba v tem delu prepozna. 30-dnevni rok za vložitev tožbe zaradi posamičnega dejanja – v obravnavani zadevi dejanja policista – je začel teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno, tj. 4. 9. 2017, in ne šele z vročitvijo odgovora senata Ministrstva za notranje zadeve o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike (2007) člen 25, 26.
neposredna plačila v kmetijstvu - znižanje izplačila - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Ob povzeti pripombi tožnika, dani že na zapisnik pri pregledu, bi moral organ še pred izdajo odločbe tožnika, bodisi seznaniti z nameravano odločitvijo in mu dati možnost, da se o tem izjavi, bodisi ga pozvati, da svojo izjavo, dano na zapisnik, pojasni, če je bila ta za organ nejasna, pri čemer pa bi se po oceni sodišča že iz te izjave lahko dalo sklepati, da do kršitve ni prišlo. Ker organ tako ni postopal, je zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
V dani procesni situaciji, ko je tožnica vložila prošnjo, ker je želela sprožiti obnovo postopkov na podlagi novega dejstva oziroma dokaza, ki pa ga organu ni predložila, je organ pravilno ocenil, da je vloga - prošnja nepopolna. Ker pomanjkljivosti v danem roku niso bile odpravljene, je organu določba drugega odstavka 67. člena ZUP narekovala, da prošnjo zavrže.
Glede na to, da A. d.o.o. ni bil lastnik nepremičnin (ampak zgolj dolžnik), sodišče pravnega posla med njim in B.B. s svojimi ravnanji v izvršilnem postopku ni moglo nadomestiti. Pravni posel med B.B. in A. d.o.o. zato ni bil sklenjen, odobritev neobstoječega pravnega posla pa pomeni, da je takšna odločba neizvršljiva.
Način uveljavljanja zakonite predkupne pravice, določene v 23. členu ZKZ, je mogoč le v okviru izvršilnega postopka, tako da tudi vrstni red kupcev, kadar je predkupnih upravičencev več, ugotavlja sodišče.
ZTuj-2 ??? UPB1 člen 51, 51/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 35.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - apatrid - oseba brez državljanstva - pravica do zasebnega in družinskega življenja - spor polne jurisdikcije
ESČP poudarja, da varovanje pravice do zasebnega in družinskega življenja ne pomeni le zaščite posameznika pred posegom oblasti v njegovo zasebno oziroma družinsko življenje, ampak vključuje tudi (pozitivno) obvezo države, da zagotavlja učinkovito varstvo posameznikovega zasebnega življenja. Kot pravi ESČP, natančna definicija pozitivnih in negativnih obveznosti države sicer ni mogoča, v obeh primerih pa mora biti zagotovljeno ravnotežje oziroma ustrezno sorazmerje med interesi posameznika in skupnosti kot celote. Uporabiti je torej treba načelo sorazmernosti. Pri tem pa je treba izhajati iz dejanskih okoliščin konkretne zadeve.
Ob upoštevanju tožnikove posebne ranljivosti zaradi že navedenih izjemnih in zelo specifičnih okoliščin (tožnik je namreč oseba brez državljanstva, ki je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva RS, je brezdomec, ki si je ustvaril svoje zasebno življenje v Sloveniji, kjer po ugotovitvah sodišča živi že 40 let, in sicer od izbrisa dalje pretežno nezakonito, vendar tolerirano, hkrati pa je star že 63 let), sodišče zaključuje, da tožnik ob upoštevanju določbe 35. člena Ustave RS in 8. člena EKČP izpolnjuje vse pogoje, določene v drugem odstavku 51. člena ZTuj-2 za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje z veljavnostjo dveh let.
V sporu polne jurisdikcije je sodišče odločilo ob upoštevanju narave stvari, to je, da gre v tem primeru za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2, ki določa tudi iz tega statusa izhajajoče pravice, o čemer bo, skladno z odločitvijo sodišča v predmetni zadevi, moral izdati odločbo pristojni upravni organ tako, da bo izvršil predmetno sodbo oziroma odločitev sodišča v tej zadevi.
inšpekcijski postopek - udeležba v postopku - pravni interes za udeležbo v postopku - pravna korist - pravni interes - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje
Toženka je v ponovljenem postopku ponovno zavrnila tožničino zahtevo za sodelovanje v postopku z utemeljitvijo, da predmetni inšpekcijski postopek vodi na podlagi 156. člena ZGO-1. Po tej določbi pristojni gradbeni inšpektor z odločbo odredi, da se pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ki se uporablja, pa zanj takšno dovoljenje še ni bilo izdano, če ugotovi, da je to objekt, ki je bil potreben zaradi grozečih naravnih in drugih nesreč oziroma zato, da so se preprečile oziroma zmanjšale njihove posledice. Iz navedene določbe jasno izhaja, da se inšpekcijski postopek po citirani določbi nanaša zgolj na objekt, za katerega gradbeni inšpektor poprej ugotovi, da je to objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1.
Navedena ugotovitev je torej za predmetni inšpekcijski postopek ključna, saj ima za posledico, da za ta objekt ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. To pomeni, da ne drži toženkina navedba, da se v tem postopku ne ugotavlja, ali bi morala prizadeta stranka za predmetno sanacijo pridobiti gradbeno dovoljenje.
Kot utemeljeno opozarja tožnica, pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sploh ni razvidno, zakaj upravni organ predmetno gradnjo šteje za objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, niti katera gradbena dela se na objektu izvajajo. Sodišče tako ne more preizkusiti, ali gre v obravnavani zadevi res za objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1.
ZPNačrt člen 76, 76/1, 77, 77/1, 79, 79/1, 3, 6, 80, 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2004) člen 5, 5/2. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica (2013) člen 7, 7/3.
komunalni prispevek - obračun komunalnega prispevka - višina komunalnega prispevka - površina parcele - stavbno zemljišče - površina stavbnega zemljišča
Iz enotne in ustaljene sodne prakse izhaja, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu.
Toženka bi morala v primeru, kot je obravnavani, šteti, da parcela objekta ni določena, v takem primeru pa jo je treba določiti na podlagi dejanskega stanja oziroma meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine. Sklicevanje toženke izključno na površino katastrske parcele, je materialno pravno napačno.