Zakupna pogodba na podlagi določb Zakona o obligacijskih razmerjih preneha z odpovedjo. V obravnavani zadevi gre za sodno odpoved in ni nikakršne pravne podlage, po kateri bi se odpoved zakupne pogodbe lahko oz. morala doseči v upravnem postopku.
elementi odškodninskega delikta - nedopustno ravnanje
Ni izkazana nedopustnost ravnanja toženke glede vložitve ovadbe, nato je pomanjkanje enega izmed štirih elementov odškodninskega delikta narekovala zavrnitev tožbenega zahtevka proti prvi toženki.
Primerno socialno stanovanje v smislu določbe 5. odst. 53. čl. SZ je stanovanje, ki je primerno finančnim zmožnostim tistega, ki za dosedanje stanovanje ni bil sposoben plačevati najemnine in stroškov. Zato takega stanovanja ni mogoče enačiti s primernim stanovanjem v smislu določbe 5. čl. SZ.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - preprečitev uporabe sile
Predlagatelj začasne odredbe mora izkazati verjetnost, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek sile, pred odločanjem prvostopnega sodišča o začasni odredbi in ne zadošča, če to stori v pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za začasno odredbo.
Sodišče prve stopnje mora neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ni obrazložen v skladu s 53. čl. ZIZ, poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožbo je utemeljena, če je v primeru neutemeljenega ugovora (neobrazložen) sklep o izvršbi razveljavilo v delu, kjer je dovoljena izvršba, v preostalem delu pa se odloča v pravdnem postopku, in pritožbeno sodišče tak sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne in potrdi sklep o izvršbi.
Posledica napotitvenega sklepa v zapuščinskem postopku je, da tožeči stranki v teh primerih ni treba ne zatrjevati ne izkazovati pravnega interesa. Tožeča stranka pa je tista, ki nosi breme pravilne objektivne in subjektivne opredelitve tožbenega zahtevka, zato na napotitveni sklep vsebinsko ni vezana.
Res je tožeča stranka predložila račune, ki so bili podlaga za sporne obračune obresti. Toda nobenega izmed predloženih računov ni izdala tožeča stranka. Kot izdajatelj je na računih naveden S. d.o.o. ali pa So. Na teh računih je na koncu zapisano ob številki žiro računa ime A. d.o.o. oz. na računu št. 1800036 (priloga A 104) ime "Ž. Metalurški inženiring". Čim je tožena stranka ugovarjala, da ni bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, je bilo na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik kljub opozorilu ugovorne trditve, da obveznost za katero ga terja upnik ne obstoji, ni konkretiziral z navedbo pravno pomembnih dejstev. Ker sodišču ni pojasnil razloga, zaradi katerega naj terjatev ne bi obstajala (npr.: prenehanje terjatve zaradi plačila, neobstoj terjatve, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju ipd.), ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ZPP člen 100, 100/1, 212, 215, 100, 100/1, 212, 215.
smrt stranke
Toženec je v tem pravdnem postopku za zastopanje pooblastil odvetnico. Po njegovi smrti ni bilo razloga, da bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo 212. člena ZPP/77 postopek prekinilo in ga nadaljevalo, ko bi ga pravni nasledniki prevzeli (določba 215. člena ZPP/77), saj je imel toženec v pravdi pooblaščenko. Le-ta je imela v skladu z določbo prvega odstavka 100. člena ZPP/77 še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, dokler ji dediči pooblastila ne bi preklicali (o čemer v spisu ni podatka, tožena stranka pa tega tudi n zatrjuje). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na narok za glavno obravnavo povabilo pooblaščenko, ki je vabilo prejela, naroka pa se ni udeležila. Sodišče prve stopnje je obravnavo pravilno opravilo v skladu z določbo 295. člena ZPP/77.
Čeprav je obtoženec s svojim vozilom občutno prekoračil dovoljeno hitrost 40 km/h (vozil je 70 km/h), ko je vozil po prednostni cesti, bo podana njegova krivdna odgovornost za nastanek prometne nezgode, v kateri je oškodovanka, ki je kljub prometnemu znaku "stop - križišče s prednostno cesto" zapeljala na prednostno cesto in ob trčenju izgubila življenje, šele tedaj, če oškodovanka prav zaradi njegove prehitre vožnje ne bi imela možnosti zagledanja njegovega vozila. Ker sodišče prve stopnje teh okoliščin ni ugotavljalo in je nekritično sledilo navedbam v obtožnici glede prekoračene hitrosti, je sodišče druge stopnje pritrdilo pritožbenim izvajanjem obtoženčevih zagovornikov in izpodbijano sodbo razveljavilo.
oprostitev plačila sodne takse - pravni interes za pritožbo
Oproščena stranka, ki je izgubila pravdo, je obsojena, da mora povrniti stroške nasprotni stranki, če ta tako zahteva. Oproščena stranka je namreč oproščena le tistih stroškov, ki jih mora trpeti sama vnaprej, ne pa tistih, ki jih mora glede na izid pravde plačati svojemu nasprotniku. Kot je pravni interes skupna predpostavka za dopustnost vsake tožbe, tako je pravni interes tudi skupna predpostavka vsakega pravnega sredstva in seveda tudi pritožbe. Če pritožnik pravnega interesa za vložitev pritožbe nima, ker se odločitev sodišča sploh ne nanaša nanj, se pritožba kot nedovoljena zavrže.
Res v konkretnem primeru nista izpolnjeni predpostavki iz 157. čl. ZPP. V odgovoru na tožbo ni zaslediti določne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka (tudi sodišče prve stopnje je očitno ni tako razumelo, saj ni postopalo po 316. čl. ZPP). Še manj iz odgovora na tožbo sledi, da tožena stranka tožeči ni dala povoda za tožbo, saj je tožena stranka med drugim trdila, da sporno stanovanje šele bo izločila iz stečajne mase. Teh trditev ni moč razumeti drugače, kot da ga je sama štela za del stečajne mase. Tožba je bila tako potrebna.
Tožeča stranka pri besedilu objavljenih oglasov, besedila naročenega oglasa ni le priredila, temveč ga je tako spremenila, da ni moč sklepati, da opravljena storitev sploh še ustreza naročeni. Tako se izkaže, da je zmotna presoja, da je ostala bistvena vsebina petih objavljenih oglasov nespremenjena in s tem povezana ugotovitev o izpolnitvi obveznosti, tj. opravi naročene storitve.
ZPP (1977) člen 297, 297/5, 297, 297/5. SZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - pasivna legitimacija - stanovanje
Zavrnitev ugovora pasivne legitimacije za plačilo stroškov upravljanja stanovanjske hiše, ki je utemeljeno z dejstvom, da se je toženec spustil v obravnavanje glavne stvari, je napačna. Okoliščine, ali se je toženec spustil v obravnavanje glavne stvari, je pomembna za razne (posebej določene) procesne ugovore. Vprašanje aktivne ali pasivne legitimacije pa je vprašanje materialnega prava.
Podlago za presojo, ali namestitev navedenih igralnih avtomatov v najeti poslovni prostor v konkretnem primeru pomeni njegovo uporabo v nasprotju z najemno pogodbo, nudijo v prvi vrsti določila same pogodbe o najemu poslovnega prostora v objektu na Zaloški 69 v Ljubljani, ki je bila sklenjena dne 15.11.1992. Pri presoji tega vprašanja je treba razlikovati med posli, ki jih sme opravljati tožena stranka kot gospodarska družba po določbah ZGD, to je posli, ki jih družba opravlja v okviru registrirane dejavnosti (3. odst. 4. čl. ZGD), in drugimi posli, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (4. odst. 4. čl. ZGD), ter tistimi posli, ki jih sme opravljati v najetem poslovnem prostoru v okviru pogodbeno dogovorjenega namena uporabe tega poslovnega prostora. Posli, ki jih sme tožena stranka opravljati v najetem poslovnem prostoru, morajo zadostiti dvem zahtevam. Poleg tega, da gre za posle, ki jih sme družba opravljati po 4. čl. ZGD, morajo ti posli ostati v okviru pogodbeno dogovorjenega namena uporabe najetega poslovnega prostora. To pomeni, da sme tožena stranka v najetem poslovnem prostoru opravljati le tiste posle, izmed poslov, ki jih sme opravljati po 4. čl. ZGD, ki ne pomenijo prekoračitve pogodbeno dogovorjenega namena uporabe najetega poslovnega prostora. V nasprotnem primeru namreč izpolni vse zakonske znake razloga za odpoved najemne pogodbe iz 1. alinee 28. člena ZPSPP.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana, če je sodišče 1. stopnje oprlo krivdorek izpodbijane sodbe glede udeležbe obtoženca, ki jo je ves čas trajanja kazenskega postopka zanikal, samo na obremenilna zagovora soobtožencev, v katerih sta tega obtoženca izrecno obremenila kot sostorilca. Tak zagovor formalno sicer ni dokaz, ima pa dokazno vrednost in ga je na takšen način mogoče uporabiti ne glede na to, da drugih obremenilnih dokazov ni bilo (izpovedbe prič, zapisnik o zasegu vzetih stvari).
Le če pride do spora o obsegu vloženih sredstev v pravne osebe iz 8. in 9. člena ratificirane pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško med Slovensko razvojno družbo (SRD) in Hrvatskim fondom za privatizacijo (HFP), je za takšen spor pogodbenic dogovorjena mednarodna arbitraža v konkretni zadevi, zato določbe o dogovorjeni arbitraži niso upoštevne, saj ne teče spor med SRD-om in HFP-om.
oprostilna sodba - razlogi za oprostitev obtožbe - obdolžitev
Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka, če je glede posameznih očitkov iz zasebne tožbe uporabilo različne oprostilne razloge (utemeljenost verjeti, nedokazanost,
izjave pri opravljanju uradne dolžnosti brez namena zaničevanja).
Ob napovedi pritožbe nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo. Če stranka ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu se šteje, da je stranka napoved pritožbe umaknila kljub temu, da sama zatrjuje, da jo zaradi neplačila takse pritožbe ne umika. Presumpcija umika pritožbe velja po samem zakonu glede na 2. in 3. odst. 497. čl. ZPP in tega določila stranka, ne more spremeniti z navedbo, da pritožbe ne umika.