Obtoženčevo ravnanje, ko je s tem da je udarjal s kijem po vozilu oškodovanca in ga s svojim vozilom zaparkiral tako, da ta ni mogel nikamor, z namenom da s tem omogoči soobtoženemu, da ga ta s streli s pištolo umori, je šteti za pomoč pri storitvi kaznivega dejanja umora, čeprav ta prav za takrat ni bila vnaprej dogovorjena, je pa med obtožencema obstajalo soglasje, da bo do takšnega obračuna s sedaj pokojnim nekoč, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, prišlo.
Čeprav je bila toženčeva izjava, da je tožnik nameraval posel opraviti s podkupovanjem, podana pri zaslišanju na sodišču, to je v manjšem krogu oseb, je tožnik upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve. Ta okoliščina, "teža" izrečenih besed, ugotovljeno trajanje in intenzivnost tožnikovih duševnih bolečin ter sodna praksa v drugih podobnih primerih opravičujejo odškodnino v višini 400.000,00 SIT.
Ček je ponarejen s samim lažnim podpisom in je s tem že storjeno kaznivo dejanje.
Če ostale rubrike na čeku izpolni druga oseba, to ne vpliva na kazensko odgovornost tistega, ki je ček lažno podpisal. Vsebina teh rubrik pa tudi ni lažna.
ZDSS člen 22. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 21. SKPG člen 12. ZDR člen 36.
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev delodajalec ni dolžan ocenjevati delavcev, ki kot invalidi spadajo med zaščitene kategorije delavcev oziroma se invalidsko upokojijo, ampak le preostale delavce na istem delovnem mestu, na katerem se zmanjšuje število izvajalcev.
Protipraven posel ne more biti podlaga za davčno obveznost, zato je pritožbeno sodišče oprostilo obdolženca zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ker je bil zaradi istih dogodkov že obsojen zaradi kaznivega dejanja goljufije.
ZOR člen 13, 13. ZDR člen 17, 100, 100/1, 100/1-2. ZGD člen 250. ZTPDR člen 13, 13.
odpoklic in odpravnina direktorja - prenehanje delovnega razmerja
Odpoklic s funkcije direktorja po 250. členu ZGD še ne predstavlja avtomatično tudi zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja, če je imel direktor sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Odpoklicanemu direktorju preneha delovno razmerje lahko le v skladu s 100. členom ZDR oz. iz drugih, v zakonu določenih razlogov.
ZDR člen 36f, 36f/3, 57. SKPG-93 člen 44, 44/1. ZPP člen 354, 354/2. Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) št. 132 o plačanem letnem dopustu člen 5, 5-2.
plače in drugi prejemki - prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - odpravnina - regres za letni dopust
Odpravnina po 3. odst. 36.f člena ZDR zapade v plačilo ob prenehanju delovnega razmerja (44. člen SKPG-93), zato je tožena stranka dolžna od tega dne dalje delavcu izplačati zakonite zamudne obresti.
Delavcu, kateremu preneha delovno razmerje kot trajnemu višku, pripada regres za letni dopust, ki se po SKPG-93 izplača najkasneje do konca meseca julija. Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta, s tem pa tudi do regresa za letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev po 57. čl. ZDR, zato ni bistveno, da mu je delovno razmerje prenehalo v mesecu maju in ni trajalo do konca koledarskega leta, če je bil pred tem nepretrgoma zaposlen 6 mesecev.
ZDSS člen 19, 19/1. ZTPDR člen 49, 49/4. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (1993) člen 44, 44/1. ZPP (1977) člen 154, 166, 277, 277/1, 380, 380-3.
Ravnanje tožene stranke, ki tožnicam ni izplačevala plač in tudi ne regresa za redni letni dopust, pomeni samovoljno ravnanje, saj predstavlja grobo kršitev predpisov o pravicah delavcev. Ob izpolnjeni predpostavki, da obstaja nevarnost, da bo tožnicam otežena izterjava njihovih terjatev, so podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, s katero bi sodišče prepovedalo delodajalcu odtujitev oz. obremenitev njegove nepremičnine.
V primeru postopka redne likvidacije po določbah Zakona o gospodarskih družbah ni pravnih posledic v smislu določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in tako ne pride do prekinitve postopka po določbi 205. čl. ZPP.
Da bi lahko sodišče obravnavalo zahtevek tožnikov in ugotovilo, da so toženci res preprečevali in motili tožnika pri izvrševanju stvarne služnosti vožnje, bi moralo najprej ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila ta služnost ustanovljena in se izvrševala. Če se je sodišče odločilo za izvedbo dokaza z ogledom, potem bi moralo ugotoviti tista dejstva, ki so pomembna za to odločitev. Ta dejstva pa morajo biti razvidna tudi iz zapisnika, ki mora biti sestavljen tako, da bodo iz njega razvidne ugotovitve sodišča prve stopnje.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 49, 49.
povrnitev stroškov
Dogovor o pavšalnem povračilu stroškov v zvezi z delom ni prepovedan, vendar je delavec do stroškov upravičen le, če mu v zvezi z delom dejansko nastajajo.
Tožnica ni upravičena do izplačila plače po višji obračunski osnovi, če je na delovnem mestu administrativne sodelavke prevzela le del manj zahtevnih nalog zahtevnejšega delovnega mesta strokovni sodelavec, ki je ostalo po upokojitvi delavca nezasedeno.
ZZZDR člen 129, 129. ZPP člen 319/2, 339/2-12, 319/2, 339/2-12.
razsojena stvar - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine
Mladoletnemu tožniku je bila že delno prisojena preživnina 8.000,00 SIT mesečno in drugi tožnici verzijski zahtevek v višini 70.000,00 SIT. V navedeni višini namreč toženec s svojo pritožbo prve sodbe sodišča prve stopnje sploh ni izpodbijal. S sodbo je sodišče prve stopnje (očitno sledeč spremenjenemu tožbenemu zahtevku) ponovno odločilo tudi o tistem delu zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno (2. odst. 319. čl. ZPP). Toženec torej utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Na podlagi določila 2. odst. 354. čl. ZPP je zato pritožbeno sodišče v tem delu sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo. Ocena življenskih potreb 9 letnega otroka in preživniskih možnosti staršev.
ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve in navaja, da sta se z upnikom dogovorila za tedensko obročno odplačilo dolga, torej da sta spremenila način in rok izpolnitve obveznosti. Te trditve pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne pove kdaj je bil z upnikom takšen dogovor sklenjen, kakšna naj bi bila višina obrokov, niti kdaj naj bi se obroki začeli odplačevati in ne do kdaj naj bi bili plačani. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
sodna taksa - taksa za sodbo - taksa za predlog za izvršbo - prisilna izterjava sodne takse
Po 1. odst. 3. člena ZST mora po tem zakonu predpisane takse plačati tiste, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Tožeča stranka je dne 20.1.1997 vložila predlog za izvršbo in s tem predlagala uvedbo izvršilnega postopka, zato je bila dolžna plačati tudi sodno takso za izvršilni predlog (1. tč. 2. odst. 4. člena, v zvezi z 2. odst. Tar. št. 1 ZST) Po 2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 2 ZST pa je tožeča stranka kot predlagatelj oziroma v pravdnem postopku tožnik dolžna plačati tudi sodno takso za sodbo. Na podlagi e. točke 7. odst. Tar. št. 2 ZST se v takso za sodbo všteje taksa za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ne pove, kolikšen del dolgovanega zneska naj bi plačal in tudi ne predloži nobenih dokazil o plačilu; ugovorna navedba, da so za razliko pogovori v teku, je povsem nekonkretizirana in neizkazana, zato kot taka ne more predstavljati ugovornega razloga v smislu 55. čl. ZIZ.
Toženec, ki je sodeloval v postopku je z ostalimi udeleženci solidarno odgovoren za škodo, ki je nastala tožniku in odgovarja za celo obveznost, dokler ni ta izpolnjena, vendar pridobi regresno pravico zahtevati od drugih, kar je zanjo plačal. Za nastalo škodo, ki jo je povzročil mladoleten toženec, odgovarjata ob pogojih iz čl. 165. odst. 14 njegova starša solidarno z mladoletnim tožencem.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/2, 58/3, 58, 58/2, 58/3.
disciplinski postopek - prekoračitev pooblastil
Medicinska sestra v dežurni ambulanti nima pooblastila za samostojno odločanje o oskrbi pacientov, ampak ji mora delo odrediti dežurna zdravnica, tožnica - medicinska sestra pa mora le opraviti odrejeno delo. S tem, ko je tožnica sama opravila delo, ki ga zdravnik ni odredil (odstranitev odmrlega tkiva pri pacientki brez posvetovanja z zdravnikom), je prekoračila svoja pooblastila, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36/3, 36, 36/2, 36/3. ZIZ člen 170, 170/1, 170/2, 170, 170/1, 170/2.
prekinitev izvršbe - prisilna poravnava - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi - poplačilo upnika - ločitvena pravica - posledice začetka postopka prisilne poravnave
Določbe 3. odst. 36. čl. ZPPSL se nanašajo samo na tiste izvršbe, kjer ločitveni upniki z izvršbo segajo prav na predmet, na katerem imajo poplačilno pravico, in samo glede poplačila iz tega predmeta. Okoliščina, da je nekdo ločitveni upnik, ne vpliva na potek izvršilnih postopkov, kjer tak privilegirani upnik za poplačilo svoje terjatve z izvršbo sega na dolžnikova sredstva, na katerih nima poplačilne pravice oz. je niti ne more pridobiti, kot je primer pri denarnih sredstvih na dolžnikovih žiro računih. Tovrstne izvršbe se zato ne glede na upnikov status ločitvenega upnika vselej prekinejo, če je nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave.