ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju in višini terjatve. Slabo finančno stanje na katerega se sklicuje, pa ni pravno pomembno dejstvo, saj ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo za resnično.
ZPP člen 189, 189/1, 189/1-3, 189, 189/1, 189/1-3.
nasprotje v izreku sodbe - bistvena kršitev - nasprotna tožba
Če sodišče obravnava tožbo in nasprotno tožbo skupaj, ostaneta tožbena zahtevka samostojna. Sodiče z eno odločbo (sodbo) izda dve sodbi o dveh tožbenih zahtevkih. Zato ne moremo govoriti, da je izrek sodbe sam s seboj v nasprotju, če sodišče najprej zavrne zahtevek za ugotovitev služnosti, nato pa ugodi zahtevku iz nasprotne tožbe in to služnost ukine. Take sodbe ni mogoče razveljaviti zaradi bistvene kršitve postopka.
ZOR člen 324, 360, 374, 374/1, 324, 360, 374, 374/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - odmera stroškov
ZIZ nima določb, ki bi upnika pri vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine časovno omejevale. Tako lahko upnik vlož predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (računa), ne glede na datum zapadlosti, označen na verodostojni listini (računu). Ugovor zastaranja bi moral dolžnik konkretizirati. Navesti bi moral dejstva kot so datum zapadlosti terjatve, vrsta terjatve in postaviti trditev, da je potekel čas, ki je potreben za zastaranje. Zgolj na podlagi predložene verodostojne listine - računa, ki je zapadel v plačilo dne 11.09.1999, in ob upoštevanju splošnega zastaralnega roka 3 leta, pa ni moč sklepati, da je terjatev zastarala, saj je upnik predlog za izvršbo vložil že 05.05.2000. Upnik, ki je dolžniku izstavil račun, v katerem je rok za izpolnitev obveznosti določen, dolžnika v zvezi z obstojem obveznosti ni dolžan posebej opominjati
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030832
ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2. ZGD člen 394, 394/2, 398, 398/2, 436. ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev in izstop družbenika - prenehanje družbe po ZFPPod - izbris družbe iz sodnega registra med pravdnim postopkom - prekinitev postopka po samem zakonu - singularno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - dogovor o delitvi premoženja družbe
Res je, da je tožeča stranka v tožbi navedla, da je toženec samovoljno zapustil družbo. Vendar je sodišče prve stopnje z izpiskom iz sodnega registra ugotovilo, da sta bila kot družbenika gospodarske družbe V. d.o.o. ob njenem prenehanju vpisana Z. N. (tožnik) in J. M. (toženec). Zato je pravilen zaključek, da sta bila do prenehanja V. d.o.o. družbenika oba (prim. tudi prvi in drugi odstavek 436. člena ZGD). To pa pomeni, da je treba razmerje med strankama presojati tudi po določbah prava gospodarskih družb.
S prenehanjem tožeče stranke je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP), kar pomeni, da bi se nadaljeval (šele), ko bi ga prevzeli pravni nasledniki (ali ko bi jih sodnik povabil, naj to storijo - prim. prvi odstavek 208. člena ZPP). Vendar gre v konkretnem primeru za specifično situacijo. Tožeča stranka je bila namreč na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 29. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij dne 19. 1. 2000 po uradni dolžnosti izbrisana iz sodnega registra, kar pomeni, da nima univerzalnih pravnih naslednikov (prim. drugi odstavek 394. člena ZGD, ki časovno omejuje odgovornost delničarjev oz. družbenikov za obveznosti družbe, iz česar izhaja, da delničarji oz. družbeniki niso univerzalni pravni nasledniki, saj drugače njihova odgovornost ne bi bila časovno omejena; na to kaže tudi drugi odstavek 398. člena ZGD, ki govori o prevzemu obveznosti izbrisane družbe).
Družbeniki (oz. v tem primeru družbenika) bi morali zato predhodno urediti vsa pravna razmerja z zaposlenimi in upniki družbe ter medsebojna pravna razmerja. Taka ureditev medsebojnih pravnih razmerij družbenikov, po kateri bi Z. N. pripadle sporne terjatve (ki naj bi bile prej terjatve V. d.o.o.) bi zato predstavljala singularno pravno nasledstvo (in ne univerzalnega, ki bi imelo po samem zakonu za posledico procesnopravno sukcesijo), na podlagi katerega bi Z. N. od toženca lahko zahteval izpolnitev. Vendar to le ob predpostavki, da bi bil med družbenikoma tak dogovor, oziroma da bi po delitvi premoženja družbe te odškodninske terjatve pripadle tožniku (na podlagi konstitutivnega sklepa sodišča - prim. 168. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v zvezi s 182. členom tega zakona). Ker pa ni tožnik tega niti zatrjeval (in zato še manj dokazal), je sodišče prve stopnje, ko je sicer v nasprotju z drugim odstavkom 190. člena ZPP Z. N. štelo kot tožnika (toženec ni privolil, da bi namesto tožeče stranke V. d.o.o. v pravdo vstopil tožnik Z. N., vendar to ni taka kršitev postopka, da bi moralo pritožbeno sodišče na njo paziti po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP), tožbeni zahtevek povsem pravilno zavrnilo.
izvršilni postopek - ugovor zoper sklep - neutemeljen ugovor
V primeru ugovora zoper sklep o predhodni odredbi se smiselno uporabljata 2. odst. 54. čl. in 3. odst. 58. čl. ZIZ. Zato se ugovor, za katerega sodišče prve stopnje oceni, da je neutemeljen, odstopi višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Najemnik, ki je brez odobritve lastnika kot najemodajalca usposobil poslovne prostore za opravljanje svoje dejavnosti, za katero jih je najel, je upravičen do povrnitve najnujnejših izdatkov za tako usposobitev.
Če pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na pritožbene očitke dokazni oceni sodišča prve stopnje, ker iz razlogov izpodbijane sodbe ni razvidno, zakaj je sodišče verjelo eni izmed zaslišanih prič, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato ni moč preizkusiti.
Nekatera bistvena določila pogodbe, tako kot so bila zapisana in ročno popravljena, so nejasna (prim. ftc. Posojilne pogodbe, priloga A 5), pravdni stranki pa si jih razlagata vsaka po svoje. Takšna dejanska podlaga spora sodišču narekuje razlago spornih pogodbenih določil, namen katere je odstraniti spor glede razumevanja posameznih nejasnih pogodbenih določil. Sodišče je tako tisto, ki mora ugotoviti pomen spornih in nejasnih pogodbenih določil. Pri tem mora izhajati iz prave volje pogodbenikov in upoštevati njun skupen namen, oboje v fazi sklepanja (ali spreminjanja) pogodbe. Da bi sodišče lahko podalo razlago spornih in nejasnih pogodbenih določil, mora praviloma najprej ugotoviti, kaj sta pogodbeni stranki želeli, ko sta svojo voljo oblikovali v sporni, nejasno zapisani izjavi.
Po določbi 1. odstavka 352. člena ZPP/77 mora pritožnik, ko navaja nova dejstva, zanje predlagati tudi dokaze, pri čemer mora biti vez med dejstvi in dokazi razvidna.
V komisijski pogodbi z dne 27.3.1991, sta se F. in Banka dogovorili za pogoje koriščenja navedenega depozita, to je prenakazilo deponiranih sredstev na žiro račun družbe D. d.o.o., ko slednja predloži sodno overjeni izpisek iz sodnega registra o dokapitalizaciji oziroma preoblikovanju podjetja D. v družbo z omejeno odgovornostjo (prim. 1. odst. 1038. čl. ZOR). S pogodbo o denarnem depozitu pridobi banka pravico razpolagati z deponiranim denarjem, vrniti pa ga mora pod pogoji, določenimi v pogodbi (2. odst. 1035. čl. ZOR). Iz povedanega izhaja, da družba F. z deponiranimi sredstvi, namenjenimi za dokapitalizacijo pravnega prednika tožeče stranke ni mogla razpolagati, obresti, ki bi jih prejela za deponirana sredstva, pa so bile nakazane (kot izhaja iz revizijskega poročila) tožeči stranki. Ne gre torej za prikrajšanje družbene lastnine, če se na drugi strani le - to ne izkaže kot okoriščenje v enaki višini. Glede na ugotovljeno dejansko stanje zato ni mogoče F. očitati okoriščenja v škodo družbene lastnine. Obravnavanega primera zato ni mogoče podvreči nobenemu abstraktnemu dejanskemu stanu iz 48. a člena ZLPP.
V primeru, če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja. Za upravitelja pa lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev (3. odstavek 145. člena ZD).
Zavrženje obtoženega predloga po opravljeni glavni obravnavi je v nasprotju z določbo čl. 437/I ZKP in torej predstavlja kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371.člena ZKP, ki pa je upoštevna le, če je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
ZOR člen 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/1, 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/1.
upniška zamuda
Po določbi 2. odstavka 310. člena ZOR je upnik dolžan sprejeti tudi delno izpolnitev denarne obveznosti, razen če ima poseben interes, da jo odkloni. Če prejem plačila odkloni neutemeljeno, pride v upniško zamudo, kar ima za posledico prenehanje teka obresti.
Za uporabo določbe 1. odst. 775. člena ZOR je potrebna soglasno izražena volja obeh strank, na eni strani odločitev komisionarja, da blago obdrži zase in na drugi strani privolitev komisionarja.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in ni izreklo stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila potem, ko je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja zapustitve oškodovanke v prometni nesreči brez pomoči.
Ker se stečajni upnik v prijavi terjatve niti na naroku za preizkus prijavljenih terjatev ni skliceval na izvršilni naslov, je stečajni senat pravilno napotil stečajnega upnika na začetek postopka za ugotovitev obstoja prerekane terjatve (namesto da bi stečajno upraviteljico napotil na začetek postopka za ugotovitev njenega neobstoja).
Čeprav je dokazni postopek pokazal, da je v ravnanju obdolženega zaznati z zakonom določene znake kaznivega dejanja grdega ravnanja, v danem primeru obd. ravnanje ni šteti za kaznivo dejanje saj mu oškodovančevo početje zmanjšuje težo, posledice pa so neznatne, torej gre za dejanje majhnega pomena.
Zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom (poleg ali namesto že dovoljenih sredstev) ima dolžnik pravico ugovora, vendar lahko sklep izpodbija samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe.