Najemnik, ki je brez odobritve lastnika kot najemodajalca usposobil poslovne prostore za opravljanje svoje dejavnosti, za katero jih je najel, je upravičen do povrnitve najnujnejših izdatkov za tako usposobitev.
Če pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na pritožbene očitke dokazni oceni sodišča prve stopnje, ker iz razlogov izpodbijane sodbe ni razvidno, zakaj je sodišče verjelo eni izmed zaslišanih prič, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato ni moč preizkusiti.
Zavarovanec zaradi izgube kritne pravice iz zavarovanja v regresnem razmerju do zavarovalnice, ki je izplačala odškodnino, ne more biti v slabšem zavarovanju, kot bi bil v odškodninskem razmerju do oškodovanca. Če je oškodovanec delno sam kriv za škodo, je upravičen le do sorazmernega plačila.
Za obstoj kaznivega dejanja priviligirane oblike tatvine iz II. odst. 211. čl. KZ morata biti izpolnjena dva pogoja: da je vrednost ukradene stvari majhna in da se je storilec hotel prilastiti stvar prav takšne vrednosti. Ker je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zmotno ugotovilo, da sta si oba obtoženca hotela prilastiti prav avtoradio oškodovanca, ker je s tem bil vreden več kot 50.000,00 do 60.000,00 SIT, čeprav sta ga kasneje nameravala prodati in si iz izkupička nabaviti heroin, je sodišče druge stopnje pritožbi državnega tožilca ugodilo in izpodbijano, oprostilno sodbo razveljavilo.
statusno pravo - civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
VSL03010
ZGD člen 359, 363, 367, 436, 436/1, 438, 438/1, 439. ZPP člen 181, 181/2, 339, 339/1, 181, 181/2, 339, 339/1.
izključitev družbenika iz družbe - pristojnost - urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena stranka - ničnost - učinek - ugotovitvena tožba - pravni interes - relativna bistvena kršitev določb postopka
"Z družbeno pogodbo" "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična". Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. Tožeča stranka uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL44857
ZOR člen 813, 813. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
pogodba o posredovanju - provizija - spor majhne vrednosti
V postopku v sporih majhne vrednosti se mora, zato da bi se postopek čimprej končal, dejansko stanje razčistiti že na prvi stopnji. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da med pravdnima strankama pogodba o posredovanju ni bila sklenjena (ne v pisni ne v ustni obliki), saj med strankama ni obstajal dogovor o tem, da bo tožeča stranka za toženca karkoli posredovala.
Če stranka vloži podpisano pritožbo z navedbo, zoper katero sodbo jo vlaga, ne navede pa, v katerem delu in iz katerih razlogov sodbo izpodbija, sodišče prve stopnje takšno pritožbo pošlje sodišču druge stopnje, to pa jo v delu, v katerem stranka ni uspela, preizkusi glede razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.
Telesne bolečine - en teden stalne hude, blažje stalne 6 tednov, še vedno ob skrajnih gibih, kar oškodovanca ponoči zbuja; nevšečnosti pr zdravljenju: 9 dni nosil oprt, 24-krat fizioterapija, 5-krat rentgeniziran, pregledi, sredstva proti bolečinam - 1.000.000,00 SIT. Strah - primaren ob padcu, sekundaren za izid zdravljenja glede na to, da gre za starejšega človeka in poškodbo pomembnega dela telesa - 100.000,00 SIT. Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - omejena gibljivost ramenskega sklepa, stanje se bo slabšalo, upokojen vrtnar, ne more več obrezovati drevja, težko vozi avto - 1.500.000,00 SIT. Skupaj - 2.600.000,00 SIT.
Tožnika sta v pretepu utrpela obtolčenine glave, obtolčenine nosu in obtolčenine ter raztrganino zgornje ustnice. Drugotožnik je imel napram prvotožniku kratkotrajnejše in manj intenzivne telesne bolečine, zato je prvotožniku iz tega naslova priznano 100.000,00, drugotožniku pa 70.000,00 SIT. Plačilo denarne odškodnine za strah, duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, za skaženost ter za razžalitev dobrega imena in časti pa glede na izpovedbe obeh tožencev in izvedensko mnenje ni osnovano.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti
Spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 200.000,00 SIT, so po določbah ZPP tako imenovani spori majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). V postopku v sporih majhne vrednosti se mora, zato da bi postopek čimpreje končal, dejansko stanje razčistiti že na prvi stopnji. V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, sodbe se ne more izpodbijati zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa dejstva, ki so pomembna za odmero odškodnine in tožniku za utrpele škodne posledice prisodilo pravično denarno odškodnino, ki je vsklajena tudi z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo drugim oškodovancem, s primerljivimi škodnimi posledicami.
Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se lahko odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine pod pogoji, ki jih določa Zakona o stavbnih zemljiščih. Po zakonu gre na strani razlastitvenega upravičenca za izbiro med dvema možnostima (ali za odvzeto nepremičnino lastniku zagotovi drugo enakovredno nepremičnino ali plača odškodnino), od katerih ena nima nujno prednosti pred drugo. Le po naravi stvari je odškodnina možna v primeru, če ni na razpolago enakovrednega zemljišča. Glede določitve denarne odškodnine pa velja, da je pri tem pomemben namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
ZPPSL člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
predujem - stroški
V sklepu o naložitvi plačila predujma za stroške do začetka stečajnega postopka mora sodišče opredeliti, katera procesna dejanja bodo po njegovem prepričanju potrebna do predlaganega začetka stečajnega postopka in približno oceniti predvidene stroške.
ZTLR člen 13, 14, 13, 14. ZPP (1977) člen 196, 196/1, 196/1-1, 201, 196, 196/1, 196/1-1, 201.
nujno sosporništvo - solastniki kot nujni sosporniki
Solastniki niso v nedeljivi skupnosti, zato nimajo položaja nujnih enotnih sospornikov (201. člen ZPP/77), marveč materialnih sospornikov (1. točka 196. člena ZPP/77).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru oporekal višini terjatve. Trdil je, da se izterjevani znesek ne ujema s podatki po njegovi dokumenaciji. Hkrati z ugovorom je sodišču predložil tudi vso dokumentacijo, ki jo ima v zvezi s poslovanjem z upnikom in z njo podkrepil svoje ugovorne navedbe, da "podatki niso točni" in da se znesek dolga ne ujema. Ker je navedel pravno pomembna dejstva in predložil dokaze, je ugovor moč šteti za obrazložen.
ZKP člen 370, 370-4, 374, 374/1, 370, 370-4, 374, 374/1.
izrek zapora ali pogojne obsodbe
Ker zaradi preteklega kaznovanja zaradi mnogo hujšega kaznivega dejanja zoper premoženje velja obtoženec za specialnega povratnika ter ob tem podatki sodnika za prekrške izkazujejo, da je bil celo v času pogojnega odpusta večkrat obravnavan zaradi kršitev javnega reda in miru, izrek pogojne obsodbe za novo storjeno kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I KZ v zvezi s čl. 25 KZ, ni na mestu. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi državnega tožilca in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožencu izreklo 5-mesečno zaporno kazen.
zavarovalnica - odškodnina - izplačilo - rok - zamudne obresti
Smisel določbe 919. člena ZOR je v tem, da zavarovalnico sili, da čimprej zadovolji upravičene zavarovančeve interese. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem, kdaj je začel teči štirinajstdnevni rok za izplačilo zavarovalne vsote (iz 1. odstavka 919. člena ZOR), ni natančneje ukvarjalo; očitno pa je štelo, da z zadnjo dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Pravno stališče, da je odločilno šele dopolnjeno mnenje, je prestrogo in ni v skladu s temeljnim načelom obligacijskega prava, da je treba obligacijske pravice izvrševati vestno in pošteno ter z dolžnostjo izpolnitve obveznosti in odgovornosti za njeno izpolnitev.