ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 89, 89/2, 343, 343/4.
jasen pravni pouk – pritožba, ki jo je vložila stranka sama - izkaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu – nedovoljena pritožba
Iz pravnega pouka, ki temelji na jasni zakonski določbi, po mnenju Vrhovnega sodišča nedvomno izhaja, da se lahko pritožba vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, in ne tudi po osebi, ki tega pogoja ne izpolnjuje.
Navedba okoliščin, iz katerih izhaja utemeljenost suma, pomeni tožilčevo obrazložitev utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da ga je storila oseba, zoper katero zahteva preiskavo.
brezplačna pravna pomoč – nujna brezplačna pravna pomoč – tujec - vzajemnost – obvestilo o tujem pravu – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – splošno vprašanje – vprašanje, ki ne sproža dilem - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.
Revident ni izkazal, katere konkretne zelo hude posledice bodo zanj nastale v primeru, da v tem upravnem sporu izpodbijani točki izreka odločbe tožene stranke ostaneta v veljavi, pri čemer o celotnem obsegu zaprošene BPP revidentu sploh še ni bilo odločeno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - določitev datuma trajanja delovnega razmerja – drugostopenjska sprememba sodbe
Ni sprejemljiva odločitev sodišča druge stopnje, ki je kot dan prenehanja delovnega razmerja določilo datum svoje odločitve. Bistvena okoliščina za odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi je ugotovitev o nezakonitosti njene odpovedi. Tako delavec kot delodajalec lahko v sporu o (ne)zakonitosti odpovedi sodno razvezo uveljavljata le do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Trenutek, s katerim je najkasneje mogoče razvezati pogodbo o zaposlitvi s sodbo sodišča, je lahko le datum odločitve sodišča prve stopnje. Tudi v primeru, ko sodišče druge stopnje spremeni prvostopno sodbo in samo odloči o razvezi.
ZJU člen 39, 154. ZDR člen 110, 110/2. URS člen 11, 62. Sodni red člen 61, 62, 66, 66/2.
uporaba jezika narodnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - uporaba jezika v sodnem postopku - dvojezični postopek
Tožena stranka (občina) o sporni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni odločala v okviru opravljanja javne službe, temveč kot tožnikov delodajalec. Glede na to in ob prepričljivi ugotovitvi, da tožnik, kot pripadnik avtohtone madžarske narodne skupnosti obvlada tudi slovenski jezik, je sodišče utemeljeno štelo, da sporna odpoved zato, ker je bila podana v slovenskem jeziku, ni bila nezakonita.
Po ugotovitvah sodišča sklep župana tožene stranke o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 9. 3. 2006 ni postal dokončen, temveč je bil z odločitvijo komisije za pritožbe z dne 17. 5. 2006 odpravljen. Odpovedi z dne 9. 3. 2006 torej ni bilo več. Ob takem načinu odločanja je lahko župan tožene stranke, kot pristojni predstojnik, podal tožniku le novo izredno odpoved, vendar je rok za podajo le te že potekel. Zato je bila nova izredna odpoved, podana šele 4. 7. 2006, evidentno prepozna, torej podana po izteku 15-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti
Ker tožena stranka ni imela na voljo ustreznega dela glede na revidentove invalidske omejitve, mu je bila utemeljeno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - spremembe v stanju invalidnosti - nadomestilo za invalidnost – sprememba invalidnosti
Ker je revident pridobil pravico do premestitve po določbi ZPIZ-1 zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti, mu je bilo pravilno priznano nadomestilo za invalidnost v skladu ZPIZ-1, ki je veljal ob spremembi invalidnosti.
zavrženje pritožbe – pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje
Sedaj veljavna procesna ureditev zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje o zavrženju tožbe v delovnih in socialnih sporih in zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje o sodni taksi oziroma v zvezi s temi pravnomočnimi sklepi pritožbe stranke na Vrhovno sodišče več ne dopušča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – diskriminacija
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga posameznim delavcem delodajalcu sicer ni potrebno navesti razlogov za izbiro delavcev, ki jim je podana odpoved pogodbe, legitimno pa svojo izbiro gradi tudi na posameznih razlogih, s katerimi zasleduje težnjo po uspešnosti dela in poslovanja, če gre pri tem za na delu utemeljene razloge.
ZZVZZ člen 28, 29, 81, 82, 84. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna nezmožnost za delo - osebni zdravnik - imenovani zdravnik
Osebni zdravnik o nezmožnosti zavarovanca za delo presoja na podlagi svoje strokovne ocene o tem, ali so podani zdravstveni (medicinski) razlogi za to. Do tridesetih dni tako odsotnost tudi sam odobri, za daljše odsotnosti pa je pristojen imenovani zdravnik.
ZDR člen 81, 82, 86, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obseg sodne presoje – vezanost na odpovedni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Delodajalec v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tudi sodišče takšnih dodatnih razlogov ne upošteva, temveč presoja le obstoj in zakonitost odpovedi iz razloga, iz katerega je pri podani odpovedi izhajal in ga obrazložil sam delodajalec.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - neupravičena odsotnost z dela – neupravičen izostanek z dela - sklep delodajalca – sklep o odpoklicu – pravnomočnost sklepa delodajalca
Tožnik je v sodnem postopku uspel z zahtevkom, da je bil njegov odpoklic z dela v Republiki Srbiji nezakonit, kar je pomenilo tudi, da ni bilo podlage za to, da bi se moral javiti na delo v Slovenijo. Tožnik je imel v spornem obdobju vse pravice in obveznosti po aneksu k pogodbi o zaposlitvi, po katerem je bil dolžan opravljati delo policijskega atašeja v Beogradu in ne v Ljubljani. To posledično pomeni tudi, da zatrjevani odpovedni razlog neupravičene odsotnosti z dela v Ljubljani ni podan.
ZDR člen 4, 4/1, 7, 7/1, 126, 137, 137/7, 137/8. ZZVZZ člen 31, 31/1, 31/4. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 51, 51/3.
plačilo za delo - provizijski sistem - pojem plače - osnovna plača - osnova za izračun nadomestila plače - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni
Razmerje med delavcem in delodajalcem je sicer res pogodbeno razmerje, vendar s posebnostmi, zaradi katerih pogodbena svoboda ni neomejena. ZDR izrecno omejuje avtonomijo pogodbenih strank.
Nagrajevanje ekonomskih propagandistov je bilo urejeno po sistemu plačane realizacije oziroma po t.i. provizijskem sistemu. Višina provizije ni bila odvisna od poslovanja tožene stranke, ampak od delavčeve osebne angažiranosti oziroma uspešnosti pri ustvarjeni realizaciji za posamezen mesec. Na tak način obračunan in izplačan prejemek je sestavni del plače.
Osnova za nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe je „plača“, torej vse, kar po zakonu sodi pod ta pojem.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka
Dejstvo, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ni upoštevala zneskov, ki jih je tožnik namenil za nakup obveznic, ni bilo novo, le tožnik zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedel in se zato zoper odločbo ni pritožil. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, ampak obnovo postopka pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca - kmet – samozaposlena oseba
Ko je oseba že zavarovana kot kmet in njen dohodek iz (dodatne) samostojne dejavnosti ne doseže minimalne plače (tožena stranka te ugotovitve ni prerekala), takšne osebe ni mogoče šteti za samozaposleno osebo, ki bi morala biti zavarovana na tej podlagi.
delna pokojnina - samozaposlena oseba - odvetniška dejavnost - odvetnik – polovica starostne pokojnine
Določba 178. člena ZPIZ-1 ne pomeni, da tudi odvetnik, ki je že pridobil pravico do starostne pokojnine, nato začel ponovno opravljati odvetniško dejavnost v polnem obsegu, kasneje pa začel opravljati dejavnost le s polovico delovnega časa in se v tem obsegu tudi zavaroval, lahko pridobi le pravico do izplačila polovice že pridobljene pokojnine, ne more pa zahtevati priznanja delne starostne pokojnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba ustrezne zaposlitve - študentsko delo - prosto delovno mesto
Kratkotrajnejše pokrivanje delovnega mesta s študentskim delom zaradi upokojitve dotedanjega delavca ni mogoče šteti za oviro, da delodajalec na takem delovnem mestu ne bi mogel zaposliti delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi, oziroma da takega delovnega mesta v smislu določb tretjega odstavka 88. člena ZDR ne bi mogel ponuditi delavcu, ki mu sočasno na drugem ustreznem delovnem mestu odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 347, 360, 360/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in ne temelji na nasprotjih. Ker sodišče ne more presojati smotrnosti odločitve delodajalca, da delo nekega delovnega mesta porazdeli med druge delavce, se do teh navedb sodišče druge stopnje ni izrecno opredeljevalo. Je pa pojasnilo, da glede na organizacijski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti odločilno, kar je tožnica želela dokazovati.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, ni bilo potrebe po obravnavi pred sodiščem druge stopnje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Delavci, ki jim ne preneha pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, temveč jim preneha pogodba o zaposlitvi na drugih podlagah (npr. s sporazumnim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi), ki zaradi ukinitve delovnih mest sklenejo z delodajalcem nove pogodbe o zaposlitvi brez odpovedi ali nadaljujejo delo v drugih enotah delodajalca brez spremembe pogodbe o zaposlitvi, niso vključeni v število presežnih delavcev, za katere zakon zahteva izdelavo programa razreševanja presežnih delavcev.