zastaranje - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Za terjatev iz naslova plačila evidenčnih deviznih pravic velja triletni zastaralni rok iz 374. člena ZOR. Gre namreč za storitev banke, povezano z njeno dejavnostjo in po citiranem določilu ZOR zastarajo medsebojne terjatve pravnih oseb iz pogodb o prometu blaga in storitev v treh letih.
ZZZDR člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZPP člen 12, 215, 285, 339, 339/1, 12, 215, 285, 339, 339/1.
pomoč prava nevešči stranki - načelo materialnega procesnega vodstva
Res je, da v pravdnem postopku glede dejstev in dokazov velja razpravno načelo (1. odst. 7. čl. ZPP), sodišče pa dokaze po uradni dolžnosti izvaja le izjemoma (2. odst. 7. čl. ZPP). Vendar pa je dejstvo, da je toženec pravni laik, ki nima pooblaščenca, sodišču prve sopnje narekovalo, da ga v skladu z načelom pomoči prava nevešči stranki opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi (12. čl. ZPP). Pouk o procesnih pravicah nedvomno vključuje tudi opozorilo, da stranka glede na povezanost trditvenega in dokaznega bremena predlaga ustrezne dokaze, konkretno dokaz z izvedencem gradbene stroke. Enak zaključek izhaja tudi iz vsebine materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP), ki se med drugim nanaša tudi na dokazni postopek. Če sodišče prve stopnje toženi stranki ni dalo pobude, da ponudi ustrezen dokazni predlog, ne more vzdržati zaključek v izpodbijani sodbi, da tožena stranka ni dokazala svojega višjega deleža na skupnem premoženju. Ker bi lahko kršitev načela pomoči prava nevešči stranki in pravila o materialnem procesnem vodstvu, kar oboje uveljavlja tožena stranka v pritožbi, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (1. odst. 339. v zvezi z 12. in 285. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPPSL člen 6, 158, 6, 158. ZUstS člen 43, 44, 43, 44. ZFPPod člen 36, 36.
začetek stečajnega postopka - likvidacijski postopek - pravnomočnost - učinek - pritožbeni postopek
Po presoji pritožbenega sodišča je pojem "razmerja" iz 44. čl. Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v kontekstu predpostavke za začetek likvidacijskega oziroma stečajnega postopka (na to se je namreč nanašal sedaj razveljavljeni 36. čl. ZFPPod) treba razlagati v povezavi s fazo odločanja sodišča o tej predpostavki.
V fazi odločanja o predpostavkah iz sedaj razveljavljenega 36. čl. ZFPPod je šlo v konkretnem primeru (le) za razmerje med predlagateljem (upnikom A. d.o.o.) in premoženjem izbrisane družbe (Z. d.o.o.). In o tem razmerju je bilo pravnomočno odločeno na podlagi 36. čl. ZFPPod pred začetkom učinkovanja uvodoma omenjene odločbe Ustavnega sodišča 5.11.2002 (43. čl. Zakona o ustavnem sodišču, v nadaljevanju ZUstS). Na to razmerje ta odločba Ustavnega sodišča zato ne more učinkovati (prim. 44. čl. ZUstS).
Stečajna masa je premoženje, ki je namenjeno izključno za poplačilo upnikov (in stroškov stečajnega postopka; prim. 158. čl. ZPPSL in nasl.). Sklep o začetku stečajnega postopka je postal pravnomočen, kot je bilo že obrazloženo, pred začetkom učinkovanja citirane odločbe Ustavnega sodišča. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ga ne razveljavlja. Tudi uvodoma cit. odločba Ustavnega sodišča zaradi abstraktnosti ne more poseči v to pomembno pravno posledico začetka stečajnega postopka. (Pravno) dejstvo izbrisa družbe Zoepritz d.o.o. zato v konkretnem primeru ne more učinkovati na način iz 77. tč. obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča.
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2, 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - terjatev
Tožena stranka je ravnala samovoljno, ko je namesto tožnice podpisala pogodbo o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 1.1. do 31.12.2002, prav tako pa je tožnica izkazala, da tožena stranka z izdajo predlagane začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Tožnica ima kot primarno pravico zahtevati pravico do dela pri toženi stranki do pravnomočne rešitve spora, ne glede na to, da bi lahko uveljavljala pravice na zavodu za zaposlovanje, tožena stranka pa bo z zaposlitvijo tožnice utrpela manjšo škodo, kot bi jo sicer v primeru za tožnico ugodne rešitve tega spora. Zato so podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, da je tožena stranka do pravnomočne rešitve spora dolžna tožnico pozvati nazaj na delo skladno s pogodbo o zaposlitvi in ji za opravljeno delo izplačevati plačo.
ZPPSL člen 37, 37/1, 47, 47-4, 37, 37/1, 47, 47-4.
terjatev - dospelost terjatve
Nedospele terjatve upnikov proti dolžniku se štejejo z dnem začetka postopka prisilne poravnave za dospele. V primeru, če je rok zapadlostiposojila daljši od roka izpolnitve iz potrjene prisilne poravnave, velja daljši rok izpolnitve le, če upnik privoli v manj ugodne pogoje od tistih, ki mu jih mora dolžnik ponuditi v skladu z določili ZPPSL.
Dejstvo, da se je oškodovanec poplačal od enega izmed solidarno odgovornih dolžnikov, ne sme vplivati na prevalitev dokaznega bremena glede ugotavljanja višine deleža, ki odpade na vsakogar izmed solidarno odgovornih dolžnikov, samo na tistega dolžnika, ki je plačal celo odškodnino.
Bistvo pri določanju vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnih zahtevkov je v tem, da ima tožeča stranka pravico, da svoj interes sama oceni, s tem ko v tožbi navede vrednost spornega predmeta. Njen pravni interes ni vedno enak ekonomskemu, vendar pa ne more biti poljuben, kolikor sproži vprašanji o stvarni pristojnosti in pravico do revizije. V tem primeru se dispozicija tožeče stranke umakne oceni sodišča, ki se na primeren način prepriča o vrednosti spornega predmeta.
upravljanje skupnih prostorov, delov, objektov in naprav - lastninska pravica - prepovedna tožba
Dela, ki jih je opravil toženec na solastni nepremičnini predstavljajo ravnanje, ki utemeljeno vznemirja druga dva solastnika. Toženec bi za takšna dela, ki presegajo okvir rednega upravljanja solastne stvari, mora imeti soglasje obeh solastnikov. Zato je utemeljen tožbeni zahtevek, naj toženec preneha z vznemirjanjem. Utemeljen pa je tudi odškodninski zahtevek, po katerem je toženec dolžan vzpostaviti prejšnje stanje. Zakon o obligacijskih razmerjih namreč v prvem odstavku 185. člena določa, da je odgovorna oseba, ki je povzročila škodo, prvenstveno dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala.
Pristojnost sodišča za postopek zavarovanja dokazov je treba ocenjevati glede na dokaz katerega izvedba se predlaga (podaja izvedenskega mnenja o zdravstvenem stanju predlagateljice).
Predlagatelj je predlagal ogled premičnin v objektu nasprotne udeleženke, da bi kasneje z lastninsko tožbo zahteval njihovo vrnitev. Dejstvo, da premičnin ni natančno opredelil, ne predstavlja ovire za ugoditev predlogu.
ZOR člen 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 376/2, 376/3, 380, 380/3, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 376/2, 376/3, 380, 380/3. ZPP člen 353, 353. OZ člen 1060, 1060.
negmotna škoda - ugovor zastaranja
Materialnopravno zmotno je pritožbeno sklicevanje na zastaranje odškodninske terjatve po določbi prvega in drugega odstavka 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ker je za zastaranje regresnega zahtevka zavarovalnice proti vinjenemu povzročitelju prometne nesreče potrebno zastaranje presojati po tretjem odstavku 376. člena ZOR v zvezi s tretjim odstavkom 380. člena ZOR. V danem primeru gre namreč za zahtevek v zvezi s prekršitvijo zavarovalne pogodbe o obveznem zavarovanju, ne pa za odškodninski zahtevek. Po določbi tretjega odstavka 380. člena ZOR pa terjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb zastarajo v treh letih, pri čemer izhajajoč iz določbe prvega odstavka 361. člena ZOR zastaranje začne teči z izplačilom odškodnine oškodovancu.
Zemljiškoknjižna pravila o tem, kdaj zemljiškoknjižno sodišče izbriše vpisano hipoteko, so jasna. To lahko stori le na podlagi zemljiškoknjižne listine. Zato bi morala stranka predložiti takšno listino, da bi lahko dosegla tak izbris hipoteke.
ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 286, 286/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353. OZ člen 1060, 1060.
ugovor zastaranja - pritožbena novota
Ugovor zastaranja praviloma ni mogoče prvič uveljavljati šele v pritožbi. To pa iz razloga, ker tak ugovor spada v trditveno podlago strank, pri čemer pritožbene novote v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP praviloma niso dopustne.
Pravno odločilnega dejstva, ki ga tožnik zatrjuje v tožbi, ali je zavarovanec tožene stranke pred zavijanjem levo vklopil levi smerokaz, sodišče prve stopnje v sodbi ni ugotovilo. Navedlo je le, da je imel smerokaz najverjetneje prižgan, kar pa za ugotovitev tega pravno pomembnega dejstva ne zadošča. Sodišče mora biti o tem dejstvu prepričano in če ga ne more zanesljivo ugotoviti, mora o njem sklepati na podlagi pravil o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
ZPP člen 165, 165-3, 365, 365-3, 165, 165-3, 365, 365-3. ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/-1, 90, 90/1, 91, 91/-1.
tožniška varščina
Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine. Sodišče prve stopnje pa je ugotavljalo, da so slovenski državljani oproščeni plačila varščine v Republiki Avstriji (državi toženca), kar za ta primer glede na že prej obrazloženo ni pomembno.
ZDR (1990) člen 35, 36c, 36d. ZPP člen 285, 286, 287.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - posebno varstvo pred odpovedjo
ZDR določa zaščitene kategorije delavcev, vendar ne določa, da se ti delavci ne upoštevajo v programu razreševanja trajno presežnih delavcev. Delavci so zaščiteni le pred prenehanjem delovnega razmerja in ne pred uvrstitvijo med trajno presežne delavce.
ZGD člen 381, 381. ZIZ člen 270, 270/3, 270, 270/3.
začasna odredba - denarna terjatev - likvidacija
Dolžnik je gospodarska družba v redni likvidaciji po ZGD. Med nalogami likvidacijskega upravitelja po 381. členu ZGD je tudi vnovčitev likvidacijske mase, saj je bistvo likvidacije, da je na razpolago dovolj likvidacijske mase za poplačilo terjatev vseh upnikov. S predlagano prepovedjo razpolaganja z nepremičnino bi onemogočili likvidacijskega upravitelja, da vnovči likvidacijsko maso in poplača upnike. Zato v takem primeru ni mogoče šteti, da bi dolžnik s predlagano odredbo prepovedi odtujitve in obremenitve dolžnikove nepremičnine pretrpel le neznatno škodo in izdati začasno odredbo na podlagi 3. odstvaka 270. člena ZIZ.