Tožbo, ki ni bila prevedena v slovenski jezik v odrejenem 30-dnevnem roku, je sodišče na podlagi 4. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo. V pritožbenem postopku predloženi dokaz o pravočasni naslovitvi prevoda tožbe na ZPIZ ni odločilen, ker glede na 1. in 2. odst. 112. člena ZPP velja vloga za pravočasno le, če je izročeno sodišču, preden rok izteče, oz. je vsaj zadnji dan izteka roka priporočeno oddana na pošto.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - rok
Če stranka - tožnik vloži predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve v sporu o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, mora sodišče po 2. odst. 19. čl. ZDSS odločiti brez odlašanja, najkasneje v treh dneh in pri tem ugotoviti, ali so podani pogoji za izdajo take začasne odredbe, ki so določeni v 272. členu ZIZ.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Iz tožbe je razvidna utemeljenost vtoževanih zahtevkov, pri čemer je za takšno ugotovitev predvsem odločilno, da zatrjevana dejstva o neizpolnjenih denarnih obveznostih tožene stranke do tožnice iz naslova delovnega razmerja niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana, zaradi česar so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
V pogodbi o zaposlitvi je določeno, da tožnik v času delovnega razmerja in še dve leti po prenehanju le-tega ne sme ustanavljati ali se zaposlovati v podjetju, ki se ukvarja s toženki konkurenčno dejavnostjo. Za primer kršitve te obveznosti sta stranki izrecno predvideli odškodninsko odgovornost tožnika in možnost izbrisa konkurenčne družbe iz sodnega registra. Glede podrobnejše ureditve medsebojnih razmerij, vključno z vprašanjem tožnikove odškodnine za uveljavljanje konkurenčne klavzule, sta se pogodbeni stranki sklicevali na ureditev v posebnem aktu tožene stranke. 11. poglavje statuta tožene stranke za podrobnejšo ureditev medsebojnih razmerij v zvezi konkurenčno klavzulo pooblašča nadzorni svet, ki je ta razmerja tudi uredil. Takšna ureditev medsebojnih pravic in obveznosti iz konkurenčne klavzule, ki sta jo tožnik in tožena stranka izrecno dogovorila v pogodbi o zaposlitvi, predstavlja zakonito in dovolj konkretizirano pravno podlago za uveljavljanje zahtevkov iz tega pravnega naslova.
Tudi v primeru enotnega materialnega sosporništva se lahko izda začasno odredbo prepovedi razpolaganja s premičnim premoženjem (avtomobilom) le zoper enega od sospornikov, če bi bil s tem dosežen namen zavarovanja, kar velja za primer, ko gre za zavarovanje denarne terjatve, ki se nanaša izključno na enega od enotnih sospornikov na pasivni strani zato, ker ima ta v posesti stvar, ki je predmet spora. S tem ni kršeno načelo najugodnejšega dejanja, ki izhaja iz 196. čl. ZPP. To načelo prepreči situacijo, da bi ob različnih procesnih dejanjih enotnih sospornikov prišlo do možnosti različnih sodnih odločitev, kar bi bilo v nasprotju s temeljno značilnostjo enotnega sosporništva (izdaje enake sodbe za vse enotne sospornike).
ZUP člen 218, 218/2, 218, 218/2. ZDSS člen 32, 32/1, 32, 32/1.
procesna predpostavka za tožbo
Če bi tožnik izkazal, da je pri tožencu vložil zahtevo za izdajo odločbe v zvezi z zatrjevano ustavitvijo izplačevanja obeh akontacij, o katerih toženčev prvostopenjski organ ne bi odločil in če bi postopal po določbah 2. odst. 218. čl. ZUP (molk prvostopenjskega organa) ter v primeru, če bi prišlo tudi do molka drugostopenjskega organa, po določbah 1. odst. 32. čl. ZDSS, bi bila podana procesna predpostavka za vložitev tožbe. Zato se njegova vloga, vložena po pooblaščenem odvetniku pri tožencu, imenovana pritožba ne more pojmovati kot akt, s katerim bi tožnik izpolnil procesno predpostavko za vložitev tožbe iz 1. odst. 32. čl. ZDDS, ki je določena za primer molka drugostopenjskega organa.
Iz sodnega registra je razvidno, da je direktorju A. Š. dne 26.1.2001 prenehalo pooblastilo za zastopanje tožene stranke. Čeprav je bila ta sprememba v sodni register vpisana šele 28.9.2001, velja datum prenehanja pooblastila, kot je naveden v registru in ne šele datum vpisa prenehanja pooblastila. To pomeni, da A. Š. dne 10.5.2001, ko je dal pooblastilo odvetniku B. L., ni bil več zakoniti zastopnik tožene stranke in da zato takšnega pooblastila ni mogel dati. Na podlagi tega pooblastila odvetnik B. L. ni mogel vložiti pritožbe v imenu tožene stranke, saj ga za zastopanje ni pooblastil zakoniti zastopnik tožene stranke, kar pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice ni imela. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 351. člena ZPP pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
ZPIZ člen 46, 46-4, 46, 46-4. ZMEPIZ člen 34, 34/1, 36, 38, 34, 34/1, 36, 38.
pokojninsko zavarovanje - vrednostni papirji
Za vprašanje pravilnosti vnešenih podatkov v obrazec M-4/M-8 je pomembna ugotovitev, ali je šlo za izplačila, ki so bila delavcem izplačana po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke (plače) po takratnih pravnih predpisih. Tega toženec v predsodnem postopku ni ugotavljal, temveč je svojo odločitev utemeljeval zgolj na obliki izplačila (vrednostni papirji) in namenu porabe (lastninjenje podjetja). Niti oblika izplačila niti namen porabe pa ne moreta biti kriterij za izločitev podatkov iz obrazcev M-4/M-8. Razen tega mora odločba skladno z 38. čl. ZME vsebovati konkretne podatke o zneskih, ki jih je potrebno popraviti v obrazcih M-4/M-8.
Sodišče ni upoštevalo 23. člena ZDSS, ki določa, da v primeru dokončne odločitve v sporu o nezakonitosti razporeditve, ki ni denarni spor, sodišče ni vezano na postavljeni zahtevek tožnika in ga tudi ni dolžan postaviti. Razporeditveni spor ne obsega samo spora o zakonitosti razporeditve na drugo delovno mesto, ampak obsega tudi spor o posledicah razporeditvene odločbe, to je tudi o plači. Zato zmotno ni dovolilo razširitve tožbenega zahtevka.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 33, 33/1, 37, 37/1, 37/2, 40, 40/2.
napredovanje v plačilni razred - delavec v državnem organu
2. odst. 37. člena ter 40. člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Ur.l. RS št. 41/94) ne omogočata, da se delavca razporedi v višji plačilni razred tudi, če ne izpolnjuje pogoja števila let dejanske delovne dobe. Ti določbi je potrebno interpretirati upoštevajoč 1. odst. 37. člena in 33. člen pravilnika in se uporabljata le za tiste zaposlene, ki bi imeli ob prvi razporeditvi pogoje za napredovanje za štiri ali pet plačilnih razredov, tožnik pa na dan 27.7.1994 ni imel niti enega leta dejanske delovne dobe, zato zanj napredovanje po 2. odst. 37. člena in po 40. členu ne pride v poštev.
Dodatni izračun plače primerjalnih delavcev z upoštevanjem stimulacije se nahaja v dopolnilnem izvedenskem mnenju, ki pa je bilo strankam posredovano šele na zadnji glavni obravnavi. Glede na to in izrecno zahtevo tožnika za določitev krajšega roka za preučitev tega dodatnega mnenja in glede na nestrinjanje tožene stranke z dodatnim izračunom (to nestrinjanje sicer ni bilo konkretizirano), je sodišče prve stopnje napačno postopalo, ko je zavrnilo predlog za določitev dodatnega roka za izjasnitev v zvezi z dopolnilnim izvedenskim mnenjem. S tem je bila strankama kršena pravica do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
Po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka zoper samostojnega podjetnika posameznika po presoji pritožbenega sodišča ni dopustno nadaljevanje izvršbe zaradi uveljavitve terjatve, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka. Drugačno stališče bi izničilo namen in pomen stečajnega postopka proti samostojnemu podjetniku posamezniku. Določbe ZPPSL, ki urejajo stečajni postopek proti samostojnemu podjetniku posamezniku, so zato v pogledu odgovornosti za dolgove samostojnega podjetnika posameznika specialne v razmerju do 1. odst. 5. člena ZGD. Povedano drugače, odgovornost za obveznosti samostojnega podjetnika posameznika iz 1. odst. 5. člena ZGD pride do izraza v primeru stečaja nad njim le v okviru določbe o obsegu premoženja, ki gre v stečajno maso (4. odst. 104. člena ZPPSL). Po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku pa je treba prav zato upoštevati, da je bila ta odgovornost izčrpana. Ni namreč razloga za drugačno obravnavanje upnikov stečajnega dolžnika, ki je pravna ali fizična oseba.
Tožena stranka je ob obravnavi ugovora zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičenega izostanka (5 dni) na drugi stopnji prekvalificirala očitek izostankov na delo v disciplinsko kršitev zlorabe bolniškega staleža. Zlorabe predhodno v disciplinskem postopku ni obravnavala. Zato tudi vabilo na drugostopenjsko obravnavo ne more pomeniti vabljenje na obravnavo glede disciplinske kršitve, za katero je potreben poseben postopek v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pravilnikom o disciplinski odgovornosti. Postopek glede odločitve o prenehanju delovnega razmerja zaradi neopravičenih izostankov, ki ni disciplinski postopek, se na drugi stopnji ne more spremeniti v disciplinski postopek.
ZPP člen 27, 27. ZMZPP člen 52, 52/3, 52/4, 53, 52, 52/3, 52/4, 53.
spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Kadar je v odškodninskem sporu vsaj ena izmed pravdnih strank državljan(ka) RS ali pravna oseba s sedežem v RS, lahko pristojnost slovenskega sodišča temelji tudi na privolitvi tožene stranke. Šteje se, da je tožena stranka privolila v pristojnost slovenskega sodišča, če je vložila odgovor na tožbo in se v njem spustila v obravnavanje glavne stvari, ne da bi ugovarjala pristojnosti.
Določba 4. odstavka 156. člena ZOR ne izključuje možnosti, da oškodovanec uveljavlja restitucijski zahtevek. Utemeljenost oz. družbena opravičenost restitucijskega zahtevka je vprašanje, ki ga je treba reševati v vsakem konkretnem primeru.
ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZIZ člen 23, 53, 62, 23, 53, 62.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - obrazložitev ugovora
Ne gre prezreti posebnosti glede t.i. bianko menice. Ta v ZM ni izrecno urejena. Pravna teorija in sodna praksa pa sta si vendarle enotni, da zanjo (posredno) velja določba 2. odstavka 16. člena ZM, na katero se sklicuje pritožnik in ki nasproti imetniku menice res prepoveduje tiste ugovore, ki se nanašajo na vsebino pooblastila za izpolnitev menice, vendar le, če imetnik menice ni bil pooblaščen za njeno izpolnitev. Ker pa je bil v obravnavanem primeru ravno upnik v tem izvršilnem postopku pooblaščen izpolniti menico, so zoper njega dovoljeni ugovori, da je bila menica izpolnjena v nasprotju z dolžnikovim (izdajateljevim) pooblastilom.
izvršba po uradni dolžnosti – prisilna izterjava davkov
Postopek izterjave davkov se sicer začne (uvede) po uradni dolžnosti, a po pravilih Zakona o davčnem postopku (40. čl. ZDavP). Izvršba po pravilih ZIZ je dopustna šele, če davka ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih dohodkov in terjatev niti iz njegovega premičnega premoženja, in le na nepremično premoženje in delež družbenika dolžnika (81. člen ZDavP). Vse navedeno kaže, da se postopek izvršbe po ZIZ ne začne po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da tudi ne pride v poštev določilo četrtega odstavka 38. člena ZIZ, po katerem se v primeru, če se postopek uvede po uradni dolžnosti, predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo.
motenje posesti - posest stvari - posest pravice - tožbeni zahtevek
Če tožnik niti ne zatrjuje, da bi imel posest stvari, ampak zatrjuje le posest pravice stvarne služnosti, tožbeni zahtevek pa se nanaša na prepoved motenja tožnikove posesti stvari, je treba tak tožbeni zahtevek zavrniti.
vknjižba lastninske pravice - načelo pravnega prednika
Iz zahteve formalnega zemljiškoknjižnega prava, da mora biti vpis v zemljiško knjigo mogoč glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje, izhaja, da mora biti subjekt, zoper katerega se bo vpis dovolil, ob včasu vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi že vpisan ali pa se zanj sočasno vknjiži ali predznamuje pravica, glede katere se bo opravil nov vpis.
Pri vknjižbi na podlagi javne listine - sodbe mora biti oseba, ki je vpisana (pravni prednik), označena v izreku odločbe.