Zoper sklep tožene stranke o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev članov senata pritožbenega organa tožnik nima ne pravice do vložitve samostojne tožbe ne pravice do samostojnega ugovora.
1. Verjetnost terjatve je izkazana, saj ni bil izveden postopek pred odpovedjo v skladu z določbo 2. odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih. Po tej določbi mora pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje prvi in drugi odstavek 177. člena tega zakona.
2. Čeprav je terjatev verjetno izkazana, predlagana začasna odredba zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne pride v poštev, ker so učinki izredne odpovedi že nastopili in je pogodba o zaposlitvi že prenehala, zlasti zato, ker v konkretni zadevi ne gre za situacijo iz 85. člena ZDR (nasprotovanje odpovedi s strani sindikata). V primerih izredne odpovedi, če ne gre za primer iz 85. člena ZDR, je za zavarovanje nedenarne terjatve primerna zlasti začasna odredba iz 5. točke 273. člena ZIZ (plačevanje nadomestila plače).
Dopis tožene stranke, v katerem je likvidacijski upravitelj tožene stranke navajal, da je tožnik vložil prijavo terjatve ter da je njegovo terjatev toženka evidentirala in knjigovodsko knjižila v začetni bilanci družbe, pri kateri je bil uveden postopek redne likvidacije, ima vse značilnosti odgovora na tožbo, saj po vsebini tožena stranka ugovarja, da je bila terjatev tožnika prijavljena in priznana in da je zato tožba nepotrebna. Zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo.
Tožnik še ni izkazal verjetnega obstoja terjatve, saj se dogovor za plačilo dela direktorja šele dokazuje v tem individualnem delovnem sporu in še ni jasno, kakšen je bil dogovor v zvezi s plačilom, ali je ta sploh obstajal in kdo naj bi bil tožniku zavezan za plačilo za opravljeno delo.
Z nepravilno uporabo določb ZPP o poravnalnem naroku in sodni poravnavi (305.a čl. ZPP) je sodišče bistveno kršilo določbo postopka, kar je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. V primeru, ko je med strankama ostalo odprto le sporno vprašanje izplačila razlike v plači, bi si sodišče prve stopnje moglo in moralo prizadevati, da stranki skleneta delno sodno poravnavo, ki bi se nanašala na poglavitne dele spora, saj z določbo 305.a čl. ZPP ni izključena možnost sklenitve delne sodne poravnave.
ZIZ člen 277, 277/3, 277/4, 277, 277/3, 277/4. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
začasna odredba - litispendenca - izvršilni postopek
Za podaljšanje začasne odredbe je pristojno tisto sodišče, ki je začasno odredbo že izdalo. V kolikor tožnica predlaga podaljšanje začasne odredbe, ki je bila izdana v že pravnomočno končanem sporu med strankama, pred tem pa skupaj z izvršilnim predlogom predlaga tudi izdajo začasne odredbe v izvršilnem postopku, ne pride do litispendence, če izvršilno sodišče ni odločalo niti o predlogu za izvršbo niti o predlogu za izdajo začasne odredbe.
ZPSPP člen 12, 12/2, 15, 12, 12/2, 15. ZOR člen 71, 71/2, 71, 71/2.
najemna pogodba - obličnost
Materialnopravno zmotno pa je stališče pritožnika, da je bil usten dogovor o izdelavi posebnega vhoda v lokal predpostavka za sklenitev najemne pogodbe, tak usten dogovor pa je po določbi 2. odstavka 71. člena ZOR veljaven. Citirano določilo govori o veljavnosti ustnega dogovora le o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je obličnost predpisana. Po trditvah tožene stranke je bil poseben vhod v lokal bistvena lastnost lokala, torej predmeta najema in torej zato tudi bistvena sestavina najemne pogodbe. Že iz tega razloga ni mogoče govoriti o stranskih točkah pogodbe v smislu 2. odstavka 71. člena ZOR.
Zmotno je mnenje pritožnice, da je za ta spor relevantno dejstvo, da je imela tožeča stranka pri njej odprt nerezidenčni račun in iz nje izhajajoč medsebojni odnos ter očitana kršitev tega odnosa. Razno ugotovitev tega dejstva je odločilnega pomena za presojo odškodninske odgovornosti. Povzročitelj škode se delikatne odškodninske odgovornosti razbremini, če dokaže da je škoda nastala brez njegove krivde. Pogodbenik, ki je prekršil pogodbo, pa samo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti zaradi okoliščin, ki jih ni mogel preprečiti ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
Z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu je krita škoda, ki je povzročena z vozilom tistim, ki so v škodnem dogodku udeleženi, torej le neposrednim oškodovancem. Posredni ali indirektni oškodovanci, to je osebe, ki niso bile neposredno udeležene v škodnem dogodku pa imajo pravico uveljavljati odškodninski zahtevek proti zavarovalnici le v primeru, če je tako določeno z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu ali s kakšnim drugim posebnim zakonom. V nasprotnem primeru za tožbo niso aktivno legitimirani.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
ogled
Po 2. odst. 337. čl. ZKP opravita ogled in rekonstrukcijo zunaj glavne obravnave samo predsednik senata ali sodnik, ki je član senata. Ker je sodeči senat na glavni obravnavi odredil opravo rekonstrukcije po preiskovalnem sodniku, ki zanjo ni bil pristojen, pomenita zapisnik o rekonstrukciji in foto album z nje dokaza, na katera se sodna odločba ne more opirati.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6, 177, 177/1, 177/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - pravica do zagovora
Če se delavec izrecno ne odpove pravici do zagovora v smislu 2. odst. 83. čl. ZDR, na zagovor pa ne pride, začne teči 15 dnevni rok, določen v 2. odst. 110. čl. ZDR, šele naslednji dan, ko bi delavec lahko podal svoj zagovor.
ZIZ člen 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - pravica delavca do zagovora - vtočitev vabila na zagovor po pooblaščencu - roka za izredno odpoved pogodbe - prekluzivni rok
1. Verjetnost terjatve (nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pravice do zagovora) ni izkazana, če je tožena stranka delavca na zagovor vabila preko njegovega pooblaščenca, ki se je zagovora udeležil. Odvetnik bi moral z vabilom seznaniti tožnika.
Očitki kršitev v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi so konkretizirani in tudi ni zatrjevane šikane oz. samovolje, ki naj bi bila zlasti v tem, da delavcu ni bil omogočen zagovor.
2. Prekluzivni 15 - dnevni rok, ki začne teči za delodajalca od dneva seznanitve z razlogi po 2. odst. 110. čl. ZDR, ni začel teči pred dnem, ki je bil določen za zagovor delavca, saj bi delodajalec od delavca lahko izvedel za nova dejstva glede očitanih kršitev.
odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo po izbrisu družbe
V skladu s 1. odstavkom 2. člena ZFPPod se določbe 3. poglavja tega zakona uporabljajo tudi za družbo z neomejeno odgovornostjo. Iz tega izhaja jasen sklep, da je potrebno tudi v primeru izbrisa družbe z neomejeno odgovornostjo uporabiti določbo 5. odstavka 27. člena ZFPPod, ki govori o smiselni uporabi 2. in 3. odstavka 394. člena ZGD.Pravna narava odgovornosti družbenikov v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo pa je v tem primeru drugačna od odgovornosti po 101. členu ZGD. Družbenik odgovarja za obveznosti družbe po 5. odstavku 27. člena ZFPPod kot za svojo obveznost, ker gre za univerzalnega naslednika izbrisane družbe. Njegova odgovornost pa je časovno omejena v smislu 2. odstavka 394. člena ZGD pod pogojem, da upniki uveljavljajo terjatev do družbenika v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Povsem drugačna pa je pravna narava obveznosti družbenika na podlagi 101. člena ZGD. Gre za subsidiarno odgovornost družbenikov, ki odgovarjajo za tuj dolg, iz česar izhaja drugačna dejanska podlaga, ki bi jo tožeča stranka morala v postopku zatrjevati.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 109, 109/1, 109/3.
prenehanje delovnega razmerja - višina odpravnine - delo pri pravnih prednikih delodajalca - odpovedni rok
Pri obračunu in izplačilu odpravnine ter določitvi dolžine odpovednega roka v primeru redne odpovedi iz poslovnega razloga je potrebno upoštevati tudi delo delavca pri pravnih prednikih delodajalca. Tožnica je imela zaradi kontinuitete zaposlitve 16 let delovne dobe pri toženi stranki, zato ji pripada odpravnina za 16 let dela in v višini 1/3 povprečne mesečne plače, ki jo je tožnica prejemala v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, odpovedni rok pa bi moral znašati 75 dni.
ZUKZ člen 19, 20. ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 2, 21, 52, 52/3, 2, 21, 52, 52/3.
mednarodna pristojnost - uporaba prava - spor z mednarodnim elementom
Spor, v katerem je tožnik državljan Republike Slovenije, drugotožena stranka pa tuja pravna oseba s sedežem v tujini, je treba šteti za spor z mednarodnim elementom. Mednarodna pristojnost Republike Slovenije temelji na dogovoru mednarodne pristojnosti Republike Slovenije, če se tožnik in drugotožena stranka v pogodbah o zaposlitvi dogovorita, da bo v primeru, ko ne bo prišlo do sporazumne rešitve, spor reševalo pristojno sodišče v Republiki Sloveniji. Na podlagi takšnega določila pogodb o zaposlitvi je v sporu za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije.
Čeprav kolizijske norme ZUKZ odkazujejo na tuje pravo, pa posebne okoliščine napotujejo na pravo Republike Slovenije. Posebne okoliščine primera so izkazane, če so kolektivne pogodbe, ki jih je drugotožena stranka sklepala s sindikatom delavcev v letih 1991 do 1999, zapisane v slovenskem jeziku, v njih so določeni instituti slovenskega pravnega reda (jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči), sicer pa je drugotožena stranka družba, ki je v izključni lastni prvotožene stranke, ki je slovenska družba. Delavci prvotožene stranke opravljajo za drugotoženo stranko vse administrativne (tudi kadrovske) posle. Poleg tega iz kolektivne pogodbe drugotožene stranke iz leta 1990 izhaja, da so pred letom 1990 za drugotoženo stranko veljali splošni akti prvotožene stranke, ki so temeljili na slovenskem (oziroma jugoslovanskem) pravnem redu, instituti, ki so bili v njih urejeni, so bili instituti slovenskega pravnega reda, vsi akti so bili zapisani v slovenskem jeziku. Prav te posebne okoliščine primera napotujejo na uporabo prava Republike Slovenije.
Čeprav kolizijske norme ZMZPP (ki jih je potrebno uporabiti za tiste zahtevke, ki datirajo obdobje veljavnosti ZMZPP), napotujejo na uporabo tujega prava, se uporabi pravo Republike Slovenije, ker sporno razmerje nima pomembnejše zveze s tujim pravom, obstoji pa bistveno tesnejša zveza s pravom Republike Slovenije.