ZPPSL člen 121, 121/1, 124, 124/1, 125, 125/1, 127, 127/1.
stečajni postopek - prijava terjatve - preizkus terjatev - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo
Prijavljene terjatve upnikov preizkuša stečajni senat na naroku za preizkus terjatev. Stečajni upravitelj se mora o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Če stečajni upravitelj prereka prijavljeno terjatev, stečajni senat s sklepom napoti upnika, da začne v osmih dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekane terjatve. Na ta način se o utemeljenosti same terjatve ne odloča v stečajnem postopku, pač pa pred sodiščem, na katerega je bil upnik napoten zaradi ugotovitve prerekane terjatve.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - smiselna uporaba določb o zavarovanju z ustanovitvijo zastavne pravice
Če nepremičnina, ki je predmet začasne odredbe prepovedi njene odtujitve in obremenitve, ni vpisana v zemljiško knjigo, se namesto zaznambe v zemljiško knjigo smiselno uporabljata določbi 244. in 211. čl. ZIZ, ki urejata postopek zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo. To pomeni, da se prepoved odtujitve zaznamuje na prvem overjenem izvodu kupoprodajne pogodbe, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo.
ZPP člen 3, 3/1, 3/2. OZ člen 270. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov - preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi - načelo dispozitivnosti - izpolnitev obveznosti
Zaradi dvostranske narave pogodbe o zaposlitvi ni mogoče, da bi delodajalec, ki je delavcu že izročil pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je učinek te odpovedi že nastopil, to lahko preklical in s tem dosegel, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ne velja več, čeprav delavec s takšnim ravnanjem delodajalca ne soglaša. Zmotno je stališče, da je pravna osnova za takšen naknadni preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov 3. čl. ZPP o prostem razpolaganju z zahtevki. Tožena stranka bi lahko pripoznala tožnikov zahtevek, če je v resnici želela vzpostaviti prejšnje stanje ali pa dosegla z njim poravnavo. Preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi ne pomeni izpolnitve tožbenega zahtevka, saj je pogodba o zaposlitvi že prenehala veljati in je tožena stranka ne more oživiti z enostransko izjavo volje.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 88, 88/1, 88/1-1, 96.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Tožena stranka ni bila dolžna upoštevati kriterijev za določitev presežnih delavcev, ker ni izkazano, da gre pri toženi stranki za redno odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov po 96. čl. ZDR, temveč le za ukinitev tožničinega delovnega mesta.
Tudi v disciplinskem postopku se smiselno uporablja institut, uveljavljen v kazenskem postopku kot nadaljevano kaznivo dejanje.
Pri kršitvah delovne dolžnosti, storjenih z nadaljevanim dejanjem, je sicer potrebno šteti kot čas storitve kršitve tisti trenutek, ko je bilo storjeno zadnje dejanje ponavljajočih se posameznih nedopustnih dejanj, vendar je pri tem šteti za zastarana vsa tista dejanja iz sestava nadaljevane disciplinske kršitve, glede katerih je potekel za zastaranje v zakonu predpisani subjektivni oz. objektivni rok. Čeprav se nadaljevano dejanje šteje za eno samo hujšo disciplinsko kršitev, se v tem primeru institut zastaranja disciplinskega postopka uporablja drugače - v prid storilca disciplinske kršitve.
6. odst. 168. čl. ZPP, ki določa, da določbe o oprostitvi plačila stroškov postopka ter določbe o možnosti odložitve plačila oz. obročnega plačila taks ne veljajo za podjetnike posameznike v sporih v zvezi z njihovo dejavnostjo in ne za pravne osebe, je Ustavno sodišče razveljavilo, vendar le, v kolikor gre za sodne takse za vložitev tožbe, ne pa tudi za oprostitev ostalih stroškov postopka.
ZDSS člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZPP člen 98, 98/4, 105, 105/2, 180, 180/1, 98, 98/4, 105, 105/2, 180, 180/1.
zastopanje delavca v postopku za varstvo pravic - pooblaščenec - upravičenost za zastopanje - vsebina tožbe
V kolikor je tožba podpisana s strani pooblaščenca in s strani tožeče stranke, ni podlage za zavrženje tožbe, ker pooblaščenec v roku ni predložil potrdila, da izpoljnjuje pogoje za zastopanje po 1. odstavku 16. člena ZDSS. Sodišče bi lahko zaradi neizpolnjevanja zakonsko določenih pogojev prepovedalo zastopanje pooblaščencu tožnika, nikakor pa ni imelo pogojev za zavrženje tožbe, saj je bila tožba (zaradi podpisa tožeče stranke) popolna.
ZDR (1990) člen 123, 124, 123, 124. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 43, 43/3, 43, 43/3.
prenehanje delovnega razmerja - zasebni delodajalec - odpovedni rok
Tudi v primeru odpovedi delovnega razmerja zaradi prenehanja obratovalnice zasebnega delodajalca nastanejo pravne posledice odpovedi šele z dnevom dokončnosti odločitve delodajalca o prenehanju delovnega razmerja.
Prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe ima za posledico ustavitev stečajnega postopka zoper prodano pravno osebo (4. odst. 147. člena ZPPSL). To pa pomeni, da je prodana pravna oseba razbremenjena dolgov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka in v teku stečajnega postopka vse do ustavitve stečajnega postopka. Vse tekoče posle oziroma pogodbena razmerja pa obdrži prodana pravna oseba kot premoženje le-te. In ker so vtoževane terjatve nastale po izročitvi stečajnega dolžnika kupcu, zanje ne more odgovarjati stečajna masa, zato je tožeča stranka z vložitvijo tožbe zoper stečajno maso X d.o.o. - v stečaju Ljubljana pasivno legitimacijo v tem sporu zgrešila.
skupno premoženje - prekoračitev tožbenega zahtevka - predhodno vprašanje
1. Tožena stranka je gradila svoj nasprotni tožbeni zahtevek, ne le z nasprotno tožbo, marveč tudi s kasnejšimi vlogami, izključno na dejanski podlagi izvenzakonske skupnosti med pravdnima strankama. Sodišče prve stopnje je mimo te dejanske podlage štelo, da je sporno stanovanje skupno premoženje pravdnih strank, ker je bil med njima sklenjen ustni dogovor o skupnem vlaganju. Takšno ravnanje predstavlja prekoračitev tožbenega zahtevka in s tem bistveno kršitev procesnih določb absolutne narave, ki jo tožeča stranka izrecno uveljavlja. 2. - odstop od načela pravne celovitosti skupnega premoženja, ki ga v konkretnem primeru utemeljuje izjemna situacija - vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja...
ZNNZ člen 38, 38/1. Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem člen 18. ZLNDL člen 2, 3.
nacionalizacija - družbena lastnina - nezazidano stavno zemljišče - pravica uporabe - posest - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice
Pravica uporabe prejšnjega lastnika na nezazidanem stavbnem zemljišču je obstajala, dokler ga lastnik po odločbi občinskega ljudskega odbora ni izročil v posest občini ali komu drugemu, da sezida stavbo ali kakšen drug objekt oziroma, dokler ga ni moral po odločbi pristojnega organa izročiti uporabniku.
Tožnik zemljišča ni imel nikoli v posesti, pred tem pa že tudi ne njegov prednik, saj ga je v posest prevzel prednik tožene stranke po pogodbi o oddaji stavbnega zemljišča. S tem je bilo prejšnjemu lastniku zemljišče dejansko odvzeto iz posesti, kar je zanj pomenilo tudi izgubo pravice uporabe. Ker je z odvzemom nepremičnin iz posesti prejšnji lastnik izgubil pravico uporabe, je lahko z zemljiščem razpolagala Občina Ljubljana Šiška. Oddaja v uporabo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini, na katerem ima pravico uporabe občina, pa je bila v skladu s tedaj veljavnimi predpisi veljaven način razpolaganja s stavbnim zemljiščem in prenosa pravice uporabe na takem zemljišču. To pa pomeni, da je pravni prednik tožene stranke pravico uporabe pridobil na zakonit način, čeprav ta ni bila vpisana v zemljiško knjigo, po določilu 3. člena ZLNDL pa je njegova lastnica postala tožena stranka.
ZTLR člen 42, 43, 42, 43. ZENDMPE člen 7, 7/1, 10, 10/1, 19, 19/3.
katastrska meja - meja - lastninska pravica
V postopku zaradi vznemirjanja lastninske pravice, v katerem obe stranki zatrjujeta katastrsko mejo, je dopustno dokazati, da je nastala napaka pri zarisu parcel v zemljiškem katastru.
ZS člen 83, 83/3, 83, 83/3. ZKP člen 421, 421/3, 422, 422/2, 421, 421/3, 422, 422/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - potek časa - sodne počitnice
Če je bil pravnomočni sklep, zoper katerega je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, vročen pred začetkom, sodnih počitnic, trimesečni rok za vložitev zahteve pa bi iztekel med sodnimi počitnicami, se ta rok podaljša za en mesec, ker po določbi 3. odst. 83. čl. Zakona o sodiščih med sodnimi počitnicami procesni roki ne tečejo.
Samo, če je bila odločba, ki se izpodbija s pravnim sredstvom, vročena v času sodnih počitnic, izreče rok za pravno sredstvo s potekom prvega delovnika po sodnih počitnicah.
Pogoj za zakonitost suspenza je (med drugim) uvedba disciplinskega postopka. Disciplinski postopek je uveden, ko je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Odločilna je vložitev zahteve pri pristojnem organu, ne pa vročitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka delavcu. Upravičeni predlagatelj mora pravočasno, to je pred odločitvijo o začasni odstranitvi z dela ali sočasno s sprejemom take odločitve, vložiti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper delavca.
ZOR člen 210, 210. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1, 51, 51/1, 51, 51/1.
razporeditev delavcev - regres za letni dopust
Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja se presojajo po delovnopravni zakonodaji, ki velja v Sloveniji, ne glede na to, da je bil tožnik v okviru sklenjenega delovnega razmerja razporejen na delovišče v tujo državo (Nemčijo). Tožnik je upravičen do izplačila regresa za letni dopust ob upoštevanju določb delovnopravnih predpisov, ki so v spornem obdobju veljali na območju R Slovenije.
Če dobi delavec, ki je razporejen na delo v tujino, del regresa za letni dopust izplačanega v tujini, potem mu pripada le razlika do višine regresa za letni dopust, ki je določena s slovenskimi delovnopravnimi predpisi. Delavec ne more utemeljeno zahtevati od delodajalca, da mu še enkrat izplača del že izplačanega regresa, saj bi bil delavec sicer neupravičeno obogaten.