KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006981
ZKP člen 101, 105. KZ-1 člen 57, 57/3.
premoženjskopravni zahtevki – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - upravičenec premoženjskopravnega zahtevka – pogojna obsodba - obveznost določena v pogojni obsodbi – zahteva za varstvo zakonitosti
S tem, ko sodišče ni odločilo o vloženih premoženjskopravnih zahtevkih pravnih oseb, prisodilo pa jih je osebam, ki so v imenu oškodovancev podali predloge za uveljavitev zahtevkov, je kršilo določbi drugega odstavka 105. člena v zvezi s 101. členom ZKP in so te kršitve vplivale na zakonitost sodbe.
Vrhovno sodišče ne more odločati o pravilno uveljavljanih premoženjskopravnih zahtevkih pravnih oseb, o katerih pa prvostopno sodišče sploh še ni odločilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2006936
ZKP člen 96, 149a, 149a/1, 155a, 155a/1, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-5, 420, 420/2, 421, 424, 424/1. KZ člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - obrazložitev odredbe - pogoji za uporabo ukrepa - utemeljeni razlogi za sum - odločba o stroških kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo - odločba o kazenski sankciji - izvrševanje kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - odredba - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum
Obdolženec v kazenskem postopku nima pravice izpodbijati tistega dela sodbe, ki se nanaša izključno na drugega obdolženca (pa čeprav je v opisu kaznivega dejanja soobdolženca navedeno, da je dejanje storil skupaj z obdolžencem).
Izhajajoč iz namena obrazložitve odredbe prikritih preiskovalnih ukrepov samo dejstvo pomanjkljivosti obrazložitve ne more imeti za posledico, da bi bili z njo odrejeni ukrepi izvajani nezakonito. Pomembno je, da gradivo, ki ga je imel na razpolago odredbodajalec, omogoča naknadno meritorno presojo utemeljenosti odreditve ukrepov, torej presojo o tem, ali so bili v času izdaje odredbe izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji.
Vsak (so)storilec kaznivega dejanja je samostojno kazensko odgovoren v mejah svoje krivde, zato so lahko dejanja enega ali vseh sostorilcev drugače pravno opredeljena, mogoče pa je tudi, da eden od sostorilcev zaradi izključitve krivde sploh ni kazensko odgovoren.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006896
ZKP člen 272, 272/2, 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 186, 186/1. ZPPPD.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Predhodna kaznovanost za katerokoli kaznivo dejanje je lahko relevantna pri presoji obdolženčevega prejšnjega življenja oziroma njegovega odnosa do spoštovanja pravnega reda.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006922
ZKP člen 372, 372-1, 395, 395/1. KZ člen 244, 244/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - razpolaganje s premoženjem družbe – presoja pritožbenih navedb
Zahtevo za varstvo zakonitosti se skladno z določilom 420. člena ZKP lahko vloži le zaradi konkretnih kršitev zakona, storjenih v obravnavanem postopku. Z navedbami, da bi bilo treba postaviti meje prostega razpolaganja „enoosebnega družbenika“, vložnik ne more uspeti.
128. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika (KZ-1B) določa, da se določba novega tretjega odstavka 135. člena zakonika uporablja za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona, to je od 15. 5. 2012 dalje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006918
ZKP člen 344, 359, 359/1-1, 364, 364/4, 371, 371/1-5, 371/1-11. KZ člen 169, 171, 171/1, 171/4, 171/6, 178, 178/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja v razlogih – odločilna dejstva - predlog za pregon - predlog oškodovanca – opis dejanja v obtožnem aktu - sprememba obtožbe – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - razžalitev
Sodišče lahko pri presoji, ali opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu presega okvir dejanskega stanja, kot ga je opisal oškodovanec v predlogu za pregon, in pomeni povsem drugo
(in ne le drugačno)
kaznivo dejanje, smiselno upošteva kriterije, ki sta jih teorija in sodna praksa izoblikovala za razreševanje vprašanj, ki zadevajo objektivno identiteto obtožbe in sodbe.
Zgolj ocena vložnika pravnega sredstva, da se dejansko stanje po izvedbi dokazov ni v ničemer spremenilo, ne more utemeljiti sklepa, da je tožilec zlorabil svojo pravico do spremembe obtožnega akta.
Če je imel obsojenec utemeljen razlog verjeti v resničnost trditve o oškodovanki, potem ni mogoče pripisati njegovi zavesti, da jo je po krivici dolžil nečesa, kar je zanjo nečastno in žaljivo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006866
ZKP člen 41, 371, 371/2, 378, 420, 420/2. KZ-1 člen 135.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - - zavrnitev dokaznega predloga - obvestilo o seji pritožbenega senata - izločitev sodnika višjega sodišča - rok za zahtevo za izločitev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - grožnja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj navzočnost policije v nobenem primeru ne more pomeniti, da grožnje oškodovancu ne bi mogle biti izrečene, niti da bi ne mogle povzročiti dejanske ogroženosti oškodovanca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006881
ZKP člen 149a, 329, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/1-3, 420/2. KZ člen 217. ZIS člen 78 – 80.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – video nadzor igralnice – tajno opazovanje - pravice obrambe - izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – goljufija – privolitev oškodovanca – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Po določbi 149. a člena ZKP se ukrep tajnega opazovanja lahko izvaja z uporabo tehničnih naprav za snemanje glasu ter slikovno snemanje, odsotnost uporabe teh naprav s strani izvajalca ukrepa pa še ne pomeni, da je ukrep izvajan nezakonito. Za stalni video-nadzor je podana pravna podlaga v ZIS, zato je bilo dovoljeno in dopustno v okviru ukrepa po 149. a členu ZKP, kar je tudi bilo navedeno v odredbi državne tožilke, uporabljati v okviru izvajanja tega ukrepa tudi posnetke video-nadzora po ZIS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006927
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/5. KZ-1 člen 53, 53/2-3, 194, 194/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – enotna kazen – neplačevanje preživnine
Sodišče z izrekom enotne kazni eno leto in štiri mesece zapora (ob upoštevanju dveh kazni: kazni deset mesecev zapora, določene v preklicani pogojni obsodbi in kazni deset mesecev zapora, določeni obsojencu za sedaj obravnavano kaznivo dejanje neplačevanja preživnine) ni prekoračilo pravice, ki jo ima sodišče po zakonu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006962
ZKP člen 18, 148, 148/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2. URS člen 29. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih člen 29, 31.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - odvzem krvi diplomatskemu predstavniku - razlogi o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - navzočnost na glavni obravnavi - zaslišanje prič - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - obteževalne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih poleg spoštovanja diplomatove osebnosti zagotavlja, da diplomat v državi gostiteljici ni procesuiran za kaznivo dejanje, ki ga stori na njenem ozemlju, ne predstavlja pa ovire za zbiranje dokazov na območju te države, ki jih je mogoče uporabiti v kazenskem postopku zoper diplomata v državi pošiljateljici.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006873
ZKP člen 355, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – protispisnost – načelo neposrednosti - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – ponarejanje listin – opis kaznivega dejanja
Za izvršitev kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 je za izvršitveno obliko uporabe ponarejene listine, ki se očita obsojencu, povsem nebistveno, ali je storilec ponarejeno listino uporabil kot pravo sam, ali (glede na 20. člen KZ-1 – posredni storilec) po svojem pooblaščenem odvetniku.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 22, 134, 134/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – huda telesna poškodba - poskus
V izreku sodbe je konkretizirano ravnanje obsojenca, ki pomeni začetek poškodovanja telesne integritete, ki bi očitno privedlo do hude telesne poškodbe (zaletavanje z avtomobilom v avto, v katerem sta bila oškodovanca). Opis dejanja tako vsebuje konkretizacijo zakonskih znakov poskusa kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena v zvezi z 22. členom KZ.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 223, 223/1, 223/2. ZDavP-2 člen 208.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - oškodovanje tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - davčna izvršba
Namen zakonske določbe, ki določa kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic (po drugem odstavku 223. člena KZ-1) ni, da bi razlikovala med postopkom davčne in sodne izvršbe, temveč sankcionirati tista ravnanja storilca, ki v postopku prisilne izvršbe prepreči upnikovo poplačilo terjatve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006888
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2, 420/5. KZ člen 211, 211/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – goljufija – opis kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Opis kaznivega dejanja, da je obsojenka brez soglasja in vednosti prvega kupca prodala stanovanje drugemu kupcu in zanj prejela kupnino, čeprav je vedela, da do kupnine ni upravičena, ker je stanovanje že leta 1993 prodala prvemu kupcu, z njim pa je bila tudi dogovorjena, da bo takoj, ko bo vzpostavljena etažna lastnina na večstanovanjskem objektu, uredila zemljiškoknjižno stanje, česar pa ni storila, poleg tega pa je drugemu kupcu zamolčala, da prodaja tuje stanovanje, tako pa si je na škodo prvega kupca pridobila protipravno premoženjsko korist, je dovolj konkretiziran in vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - izločitev sodnika – sodba na podlagi priznanja – razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati – priznanje krivde - predobravnavni narok – sporazum o priznanju krivde - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalni elementi - časovna povezanost – poskus - odločba o kazenski sankciji – odmera kazni
Obdolženec se s priznanjem krivde ne odreče pravilni uporabi materialnega prava. Kršitev kazenskega zakona je dovoljen razlog za vložitev (izrednega) pravnega sredstva zoper sodbo, izdano na podlagi priznanja krivde.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006931
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/5. KZ-1 člen 49, 49/2, 82.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – dokazni predlog – odločba o kazenski sankciji – splošna pravila za odmero kazni – predkaznovanost – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - obsodba v tujini – izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče druge stopnje je pri odločanju o kazenski sankciji prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, saj je med obteževalnimi okoliščinami upoštevalo izpis iz kazenske evidence, ki se ne bi smel uporabiti, ker bi v njem navedena obsodba morala biti že izbrisana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006877
ZKP člen 52, 344, 371, 371/2, 372, 372-1, 372-2. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. URS člen 15, 39.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – svoboda izražanja – žaljivost - namen zaničevanja
Pri presoji dovoljenosti spremembe obtožbe si sodišče lahko pomaga s t. i. testom že razsojene stvari (
res iudicata
).
Pomena besede ali besedne zveze, ki je za določeno osebo lahko objektivno žaljiva,
ni mogoče presojati izolirano, iztrgano iz konteksta, sploh če je zapisana v naslovu ali podnaslovu članka, temveč je treba njen pomen in žaljivost oceniti v kontekstu celotnega objavljenega članka ter pri tem kritično presoditi tudi rubriko (žanr), v katerem je bilo besedilo objavljeno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006863
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 209, 209/1, 310, 310/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nejasni razlogi – pravice obrambe – izvajanje dokazov – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – samovoljnost – poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Če bi se z izvedbo dokazov izkazalo, da so terjatve vsaj v višini zneska, ki naj bi si ga obsojenec protipravno prilastil, obstajale, ne bi šlo za „tujo stvar“, temveč bi obsojenec svojo terjatev do oškodovanega podjetja „pobotal“ sam zunaj rednega sodnega postopka - s takšnim ravnanjem pa ne bi izpolnil zakonskih znakov poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, temveč le kaznivega dejanja samovolje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006858
ZKP člen 68, 70, 70/4, 148, 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 22, 25, 29. EKČP člen 6, 6/3-c. ZPol člen 56.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - sklep o sojenju v nenavzočnosti - zagovornik po uradni dolžnosti - obvezna formalna obramba - izbira zagovornika - razrešitev zagovornika - načelo enakosti - pravica do pritožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - umor - grozovit način - odmera kazni
Pravica do obrambe z zagovornikom in pravica do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti sta ločeni samostojni pravici in le v primeru pravice obdolženca do obrambe z zagovornikom si lahko obdolženec izbere zagovornika sam.
Ker so bili ves čas sojenja v nenavzočnosti podani formalni pogoji, izpolnjen pa je bil tudi materialni pogoj, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je obtoženec zavestno in hote tvegal sojenje v nenavzočnosti oziroma se je pravici biti sojen v navzočnosti odpovedal, zato zatrjevana kršitev po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni izkazana.
Presoja, katera ravnanja, ki se očitajo obsojenki, predstavljajo izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 196. člena KZ-1.