Zgolj na podlagi dokazanega dejstva udarca obsojenca z glavo v nos oškodovanca, pri čemer je bila objektivno ugotovljena le kontuzijska značka za desnim uhljem in na otip boleč koren nosu z majhno podplutbo, ob navedenih zaključkih izvedenca medicinske stroke, da je šlo za sled poškodbe in za neznatne poškodbe, ne omogoča zaključka, da je šlo za izpolnjene zakonske znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, oziroma je takšno zaključevanje v očitnem nasprotju z izvedenskim mnenjem izvedenca medicinske stroke.
kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Ker je sodišče prve stopnje obsojenca ponovno spoznalo za krivega in ga na podlagi iste obtožnice obsodilo istega kaznivega dejanja, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Obsojenec je bil zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 129. člena KZ pravnomočno že spoznan za krivega in obsojen v letu 2009. Ker ga je sodišče prve stopnje ponovno spoznalo za krivega in obsodilo na podlagi iste obtožnice okrožnega državnega tožilstva in istega kaznivega dejanja je glede nove obsodbe podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – enotna kazen – izrek enotne kazni
S tem, ko je obsojencu izrečena enotna kazen presegla seštevek določenih zapornih kazni, je sodišče v škodo obsojenca prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007089
ZKP člen 420, 420/2. KZ člen 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - – kazniva dejanja zoper pravni promet - dejanje majhnega pomena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odsotnost škodljivih posledic pri kaznivem dejanju iz poglavja o kaznivih dejanjih zoper pravni promet sama po sebi ni okoliščina, ki bi lahko zmanjšala pomen varovane pravne vrednote, tako da bi lahko govorili o dejanju majhnega pomena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007143
ZKP člen 8, 8/3, 39, 39/1-6, 39/2-2, 244a, 329, 371, 371/1-2, 371/2, 424, 424/1. KZ člen 261, 263.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – dvom v nepristranskost – izločitev dokaza - izvajanje dokazov - zaslišanje priče - zaslišanje preko videokonference – pravica do uporabe jezika v postopku - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - poneverba v službi
Zaslišanje priče, opravljeno preko videokonference, ustreza načelu neposrednega izvajanja dokazov na glavni obravnavi.
Določba tretjega odstavka 8. člena ZKP se nanaša le na procesna dejanja sodišča, in ne na listinske dokaze, ki jih zbereta policija in državno tožilstvo in so priloga kazenske ovadbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007049
ZKP člen 269, 372, 372-1. KZ-1 člen 161.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – obtožba – opis dejanja - kršitev kazenskega zakona - opravljanje – obstoj kaznivega dejanja
Z opisom dejanja v obtožbi se določa dejanska in pravna podlaga obtožbe. Bistveno je, da iz konkretiziranega opisa dejanja, ki se očita obdolžencu, izhajajo zakonski znaki očitanega dejanja. Obtožba je besedno sporočilo, ki mora biti dovolj konkretno, da obdolžencu omogoča učinkovito obrambo. Kadar je podlaga obtožbe slikovno sporočilo, mora biti le-to dovolj konkretno opisano.
S tem, ko je obsojenec navedeni fotografiji naslovnikoma zgolj poslal, ni mogel
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - svoboda izražanja - politična dejavnost - namen zaničevanja
Obsojenčevega ravnanja ni moč opredeliti kot kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, saj so njegove besede tako splošne in nekonkretizirane, da iz njegovih besed ni razvidno, na katero oškodovančevo konkretno dejanje se nanašajo oziroma v zvezi s katerim konkretnim dogodkom ali dejstvom jih je obsojenec izrekel.
Tudi pri izpolnjevanju politične dejavnosti je mogoče storiti kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, kadar politikove izjave niso povezane s političnim delovanjem, temveč grobo posegajo v čast in dobro ime posameznika.
Obsojenčev očitek, ki ga je izrekel pri izpolnjevanju politične dejavnosti, ni uperjen zoper oškodovanca kot posameznika, temveč je povezan z opravljanjem njegove politične funkcije oz. se napad omejuje na zadevo, ki je v javnem interesu, zato ni podano kaznivo dejanje razžalitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2007084
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 371, 371/2. KZ-1 člen 86, 375. KZ člen 89, 90, 107. ZIKS-1 člen 13, 112 – 118.
zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora – mladoletniški zapor – izločitev sodnika – rok za zahtevo za izločitev
Določbe o alternativnem prestajanju kazni zapora z delom v splošno korist ne veljajo za mladoletniški zapor.
ZKP člen 10, 372, 372-3. KZ-1 člen 323, 324, 324/1, 324/3. URS člen 31.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu – prekršek
Čeprav izhajata iz istih podatkov in dokazov, so dejstva, ki sta jih ugotovila prekrškovni organ in sodišče bistveno različna, saj obsega kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu še druga dejstva (ogrozitev življenja oziroma telesne integritete drugih, kar je v obravnavanem primeru preraslo tudi v konkretno poškodbeno posledico), ki jih prekrški, za katere je bil storilec spoznan za odgovornega, ne vsebujejo.
Ne gre za ponovno sojenje o isti stvari, saj obsojenec s sodbo prvostopenjskega sodišča ni bil spoznan za krivega istega dogodka, za katerega je bil spoznan za odgovornega z odločbo prekrškovnega organa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007051
ZKP člen 371, 371/1-5, 407, 407/5, 420, 420/1. KZ-1 člen 7, 53, 53/2-2.
neprava obnova kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni - uporaba milejšega zakona – zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba – pomembno pravno vprašanje – razlaga zakona
Vrhovno sodišče je glede 2. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, kot je veljala pred uveljavitvijo novele KZ-1B, dalo prednost zgodovinski, sistematični in logični razlagi v primeru, ko je bila obsojencu ena od posameznih kazni določena na 30 let zapora. Če so obsojencu odmerjene posamezne kazni, ki ne presegajo 20 let zapora, enotna kazen ne sme presegati 20 let zapora.
Pri izrekanju enotne kazni obsojencu v okviru tako imenovane neprave obnove kazenskega postopka na podlagi 407. člena ZKP ne pride v poštev uporaba določbe 7. člena KZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007055
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-9, 372, 372-1. KZ člen 254. ZDDPO člen 56.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - nedovoljen dokaz - pravice obdolženca – dokazni postopek - izjave iz drugega postopka - privilegij zoper samoobtožbo – kršitev kazenskega zakona - davčna zatajitev
O kršitvi pravice iz četrte alineje prvega odstavka 29. člena Ustave bi bilo mogoče govoriti le, če bi bile podane okoliščine, ki bi kazale, da je davčna uprava pod krinko inšpekcijskega postopka dejansko vršila predkazenski postopek in v njem (namesto organov pregona) zbirala za obsojenca obremenilne dokaze.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007057
ZKP člen 420, 420/2. KZ-1 člen 159, 159/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - obrekovanje – zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Opis dejanj vsebuje navedbo, da je obsojenka „vedela, da je to neresnično“, kar se nanaša na zatrjevana dejstva o koruptivnosti, zato so v opisu konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007060
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 197, 197/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu – način izvršitve
Če sodišče ugotovi, da predlagani dokaz ni v relevantni materialnopravni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ali da ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom moč ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev ali okoliščin, pomembnih za razsojo, potem lahko izvedbo takšnega dokaza zavrne, ne da bi s tem kršilo pravice obdolženca.
Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena KZ-1 je mogoče storiti z enim ali več alternativno navedenih izvršitvenih načinov (spolno nadlegovanje, psihično nasilje, trpinčenje ali neenakopravno obravnavanje), ki povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost.
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja
V konkretnem primeru je zakonski znak preslepitve v lažni zagotovitvi, da bo opravljeno delo v celoti plačano, čeprav sta obsojenca vedela, da to ne bo mogoče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007076
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/5. KZ-1 člen 251, 251/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Za obstoj kaznivega dejanja ponarejanja listin ni treba, da bi obsojenec dosegel namen, ki ga je z uporabo ponarejene listine zasledoval in da bi morale nastati konkretne posledice, saj se pomen za pravno razmerje ponarejene listine presoja na podlagi pravnorelevantnih posledic, ki bi jih takšna listina utegnila povzročiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007030
ZKP člen 201, 201/1-3, 265. KZ-1 člen 173, 173/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pripor - utemeljen sum – obstoj kaznivega dejanja – spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - ponovitvena nevarnost – psihiatrični pregled obdolženca
Postopek ugotavljanja obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, kot enega izmed nujnih pogojev za odreditev pripora, je razdeljen na dva dela: najprej je treba ugotoviti, ali je dejanje sploh kaznivo dejanje ali ne, nato pa je treba pretehtati, ali do takrat zbrani podatki ali dokazi zadostujejo za sklep o utemeljenosti suma, da je konkretna oseba storila dejanje, ki se ji očita.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007095
ZKP člen 392, 392/5, 394, 394/1. KZ-1 člen 115, 116, 116-4.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – uboj - umor
Sodišče druge stopnje je s tem, ko je, ne da bi samo opravilo glavno obravnavo, odločilna dejstva ugotovilo samo tako, da je dokaze ocenilo drugače kot sodišče prve stopnje in tako ugotovilo drugačno dejansko stanje, prekoračilo okvir petega odstavka 392. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007082
ZKP člen 371, 371/1-11, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 54, 206. URS člen 22.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – izvajanje dokazov – sostorilec kot priča – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – rop – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti argumentacije nižjih sodišč glede obstoja konkretnega dejanskega stanu kaznivega dejanja ne presoja meritorno, temveč le z vidika postopkovne pravilnosti.