KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007380
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 325. ZVCP-1 člen 38, 38/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - prehitevanje
Bistvo prepovedi iz določbe 3. točke prvega odstavka 38. člena ZVCP-1 je, da voznik ne sme prehitevati na odseku ceste, kjer ni zadostne preglednosti in tako ni mogoče videti vozil iz nasprotne smeri. Z navedeno dodano besedo „blagim“ pred besedo „ovinkom“ je obtožba le natančneje opisala ovinek, v katerem je obsojenec prehiteval, ni pa s tem posegla v dispozicijo 3. točke prvega odstavka 38. člena ZVCP-1.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar
S sodbo III K 32676/2013 ni prišlo do kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP (ni bilo odločeno o že pravnomočno razsojeni stvari), saj je ta sodba postala pravnomočna pred sodbo III K 1212/2013.
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 372-4, 395, 395/1. KZ člen 27, 215, 215/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – dokazno breme - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zatajitev - udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo - pomoč
Med obema storilcema je obstajal predhodni dogovor, ki pa se ni nanašal na pritegnitev osebe za izvršitev dela, ki lahko pomeni odločilni prispevek oziroma za skupno delovanje pri storitvi kaznivega dejanja (sostorilstvo). Takšen dogovor, ki ni nujen in odločilen za storitev kaznivega dejanja pa lahko pomeni dogovor, s katerim se pritegne k dejanju pomočnik.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007407
ZKP člen 311, 311/3, 371, 371/1-7, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 133, 133/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - popolna rešitev predmeta obtožbe - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - ponoven začetek glavne obravnave - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja
V kolikor pride do kršitve načela neposrednosti zaradi prekoračitve zakonsko določenega roka, v katerem se lahko glavna obravnava še nadaljuje, gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, pri čemer pa mora biti, za njeno uspešno uveljavljanje z zahtevo za varstvo zakonitosti, izkazan vpliv ali, če je vložnik kršitev uveljavljal že v pritožbi, možen vpliv na zakonitost sodbe.
ZKP člen 372. KZ-1 člen 53, 53/2-4, 55, 55/1. KZ člen 47, 47/2-3, 48, 48/1. URS člen 14.
kršitev kazenskega zakona - stek kaznivih dejanj - odmera kazni obsojencu - enakost pred zakonom
Sodišče, ki izreka enotno kazen, mora upoštevati in odpraviti pri izrekanju Sodišče, ki izreka enotno kazen, mora pri izrekanju enotne kazni upoštevati oziroma odpraviti kršitve, ki so bile storjene pri izreku kazni istemu obsojencu s poprejšnjimi sodbami. V primerih, ko bi sodišča, ki so odločala o prejšnjih kaznih, kršila zakonske določbe 3. točke drugega odstavka 47. člena KZ oziroma 4. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, bi bili taki obsojenci neenako obravnavani v primerjavi s tistimi, pri katerih v obsodbah do takšnih kršitev ne bi prišlo.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 75, 75/2, 75/3, 245, 245/1, 245/2, 245/3.
kršitev kazenskega zakona - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - način odvzema premoženjske koristi – obročno odplačilo – pranje denarja - predikatno kaznivo dejanje
Sodišče bo določilo obročna odplačila in rok odplačila odvzete premoženjske koristi, ki bo daljši od 15 dni, samo v primerih, ko bodo obdolženec oziroma drugi prejemniki koristi to zahtevali in za takšno odločitev sodišču ponudili tudi določene dokaze.
Ko je storilec spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja pranja denarja, se mu odvzame le premoženjsko korist, pridobljeno s storitvijo predikatnega kaznivega dejanja. Sodišče bo odvzelo premoženjsko korist, če bo spoznalo obdolženca za krivega storitve kaznivega dejanja pranja denarja le takrat, ko ta ni bil spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja, ali pa takrat, ko je s pranjem denarja protipravno pridobljeno premoženjsko korist še povečal.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007350
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
kršitev kazenskega zakona - zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje po drugem odstavku 192. člena KZ-1 je storjeno, če obsojenec izpolni zakonske znake ene od alternativno določenih oblik kaznivega dejanja, saj so te izvršitvene oblike v zakonu navedene alternativno in ne kumulativno.
odločba o odvzemu premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Odvzem premoženjske koristi je subsidiaren oškodovančevemu zahtevku, zato premoženjskopravno razmerje med oškodovancem in obsojencem glede koristi, ki jo slednji pridobi na škodo prvega, nujno vpliva na odločbo o odvzemu premoženjske koristi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007388
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 307, 307/1, 307/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba
V subjektivnem pogledu ni treba, da se člani hudodelske združbe med seboj poznajo, morajo pa vedeti za obstoj združbe. Za hierarhično urejene hudodelske združbe je značilno, da so osebe, ki so višje na hierarhični lestvici znotraj hudodelske združbe, običajno v stikih zgolj s tistimi, ki so jim neposredno podrejeni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007378
ZKP člen 265, 265/1, 342, 371, 371/1-11, 427. KZ-1 člen 20, 20/2. URS člen 22, 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi – pravice obrambe - načelo kontradiktornosti - dokazni postopek - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - izvedenec psihiatrične stroke - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - sostorilstvo
T
udi v primeru, ko obdolženec ne izpolni zakonskih znakov kaznivega dejanja, pač pa njegova odgovornost temelji na določbah KZ-1 o sostorilstvu ali udeležbi, mora biti v izreku sodbe navedeno konkretno ravnanje obdolženca.
Odločitev oziroma volja izvršiti dejanje je za obstoj sostorilstva ključnega pomena; ta (subjektivni) element omogoča, da se posamezniku pripišejo ravnanja drugih, kakor da bi bila njegova. Velja pa tudi obratno – ravnanja, s katerimi drugi ne soglašajo oziroma ki pomenijo (naklepno ali malomarnostno) prekoračitev skupne odločitve oziroma načrta (t. i. eksces), se smejo pripisati le tistemu, ki jih je sam izvršil.
Če želi obramba doseči odreditev psihiatričnega pregleda, po prvem odstavku 265. člena ZKP zadošča, da vzpostavi sum neprištevnosti oziroma zmanjšane prištevnosti. Zato je stališče, da bi obramba morala z zdravniško dokumentacijo izkazati, da je imel obsojenec duševno bolezen, zmotno. To bi pomenilo, da bi morala obramba z verjetnostjo, ki se približuje gotovosti, ovreči domnevo prištevnosti, kar pa daleč presega dokazno breme, ki ga obrambi nalaga zakon.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007339
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 38, 261, 261/1. ZFPPIPP člen 97, 98, 101, 102, 102/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja – jemanje podkupnine – uradna oseba - stečajni upravitelj - pomoč - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na to, da je stečaj le generalna izvršba, je položaj stečajnega upravitelja v bistvenem podoben položaju (sodnega) izvršitelja, zato sodi stečajni upravitelj v krog tistih oseb, ki izvajajo javna pooblastila.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – poneverba
Dvigovanje družbinega (tujega) denarja, s strani obsojenca kot edinega lastnika in direktorja družbe, ki nima podlage v poslovanju družbe oziroma dvigovanje denarja brez namena vračila le-tega, je protipravno ravnanje.
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepa
Ker gre pri prisilnih „psihiatričnih“ varnostnih ukrepih za hujši poseg v človekove pravice, kot pri drugih varnostnih ukrepih, je z novelo zakona opredeljena tudi ustavna podlaga, ki izrekanje ukrepa opravičuje, in sicer z ustavno kategorijo (zagotavljanja) „varnosti ljudi“, ki kot ustrezna in sorazmerna ustavna vrednota vključuje varstvo najpomembnejših (kazenskopravno varovanih) pravnih dobrin, kot vsebinske podlage za izrekanje prisilnega zdravljenja. Zato je sorazmernost takšnega posega podana le, če se novo dodani zakonski pogoj, da je ta varnostni ukrep mogoče izreči le v primeru storilca, ki je izvršil protipravno dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen najmanj enega leta zapora, tolmači kot posebni zakonski minimum.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2007324
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 135, 135/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - grožnja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Grožnja v smislu 135. člena KZ-1 mora biti objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca. Zgolj dejstvo, da se je oškodovanec zaradi grožnje prestrašil in počutil ogroženega za izpolnitev zakonskih znakov tega kaznivega dejanja ne zadostuje.
Kontinuirano izvrševanje kaznivega dejanja, ki predstavlja utečen in donosen posel, dogovarjanje v imenu deklet za srečanja s strankami, dejansko vodenje in nadziranje njihove prostitucije, predstavlja izkoriščanje prostituiranja in s tem kaznivo dejanje zlorabe prostitucije.
Obsojenec je bil že v vabilu in na predobravnavnem naroku seznanjen s pravico podajanja dokaznih in drugih predlogov, to pravico je takrat tudi izkoristil, ter s posledico, če teh predlogov ne bo podal pravočasno. Obsojenec ni obrazložil, zakaj dokaznih predlogov za zaslišanje priče in poslušanje zvočnega posnetka ni podal že na predobravnavnem naroku, zato je presoja sodišča, da je ta dokazna predloga podal prepozno, utemeljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007304
ZKP člen 372, 372-1, 384, 420, 420/2, 420/5, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika lahko stori tako davčni zavezanec kot tudi druga oseba, ki davčnemu zavezancu pri davčni zatajitvi pomaga.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007296
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 378, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - seja pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek – goljufija – ponarejanje listin - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
V primeru navideznega idealnega steka zaradi razmerja inkluzije se ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih, ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja konkretno ravnanje storilca. Obsojenec je s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh kaznivih dejanj oziroma uresničil dve prepovedani posledici; spravil je v promet lažno listino in si pridobil protipravno premoženjsko korist.
Obdolženec mora imeti vsaj enkrat v postopku možnost zaslišati obremenilno pričo, da lahko postopek ocenimo kot pošten. V obravnavanem primeru obsojenčeva obramba res ni imela možnosti sodelovati pri zaslišanju priče pred preiskovalnim sodnikom, imela pa je to možnost na glavni obravnavi. Obsojenec in njegov zagovornik te možnosti nista izkoristila, saj priče nista vprašala zakaj v določenih podrobnostih izpoveduje drugače, kot je izpovedoval, ko je bil zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, niti mu nista postavila drugih vprašanj. Sodišče zato obsojencu ni kršilo njegove pravice do obrambe in poštenega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007318
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 7. KZ člen 149.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona – grdo ravnanje
Črtanje kaznivega ravnanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja v KZ-1 ne pomeni dekriminacije takšnega ravnanja, saj je grdo ravnanje ostalo ena od izvršitvenih oblik drugih kaznivih dejanj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007287
ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5, 499, 499/1. KZ-1 člen 74, 74/1.
narok za izrek kazenske sankcije - odmera kazni - postopek za odvzem premoženjske koristi – kršitev kazenskega zakona – odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Na predobravnavnem naroku je državna tožilka za primer, da bo obsojenec krivdo priznal, predlagala izrek pogojne obsodbe z določno kaznijo šest mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Pritožbeno sodišče, ki je pritožbenemu očitku zagovornice pritrdilo in odločbo o kazenski sankciji spremenilo tako, da predhodne pogojne obsodbe ni upoštevalo, bi zato obsojencu moralo določiti preizkusno dobo v trajanju enega leta.