kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepa
Ker gre pri prisilnih „psihiatričnih“ varnostnih ukrepih za hujši poseg v človekove pravice, kot pri drugih varnostnih ukrepih, je z novelo zakona opredeljena tudi ustavna podlaga, ki izrekanje ukrepa opravičuje, in sicer z ustavno kategorijo (zagotavljanja) „varnosti ljudi“, ki kot ustrezna in sorazmerna ustavna vrednota vključuje varstvo najpomembnejših (kazenskopravno varovanih) pravnih dobrin, kot vsebinske podlage za izrekanje prisilnega zdravljenja. Zato je sorazmernost takšnega posega podana le, če se novo dodani zakonski pogoj, da je ta varnostni ukrep mogoče izreči le v primeru storilca, ki je izvršil protipravno dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen najmanj enega leta zapora, tolmači kot posebni zakonski minimum.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2007324
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 135, 135/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - grožnja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Grožnja v smislu 135. člena KZ-1 mora biti objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca. Zgolj dejstvo, da se je oškodovanec zaradi grožnje prestrašil in počutil ogroženega za izpolnitev zakonskih znakov tega kaznivega dejanja ne zadostuje.
Kontinuirano izvrševanje kaznivega dejanja, ki predstavlja utečen in donosen posel, dogovarjanje v imenu deklet za srečanja s strankami, dejansko vodenje in nadziranje njihove prostitucije, predstavlja izkoriščanje prostituiranja in s tem kaznivo dejanje zlorabe prostitucije.
Obsojenec je bil že v vabilu in na predobravnavnem naroku seznanjen s pravico podajanja dokaznih in drugih predlogov, to pravico je takrat tudi izkoristil, ter s posledico, če teh predlogov ne bo podal pravočasno. Obsojenec ni obrazložil, zakaj dokaznih predlogov za zaslišanje priče in poslušanje zvočnega posnetka ni podal že na predobravnavnem naroku, zato je presoja sodišča, da je ta dokazna predloga podal prepozno, utemeljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007304
ZKP člen 372, 372-1, 384, 420, 420/2, 420/5, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika lahko stori tako davčni zavezanec kot tudi druga oseba, ki davčnemu zavezancu pri davčni zatajitvi pomaga.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007296
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 378, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - seja pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek – goljufija – ponarejanje listin - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
V primeru navideznega idealnega steka zaradi razmerja inkluzije se ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih, ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja konkretno ravnanje storilca. Obsojenec je s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh kaznivih dejanj oziroma uresničil dve prepovedani posledici; spravil je v promet lažno listino in si pridobil protipravno premoženjsko korist.
Obdolženec mora imeti vsaj enkrat v postopku možnost zaslišati obremenilno pričo, da lahko postopek ocenimo kot pošten. V obravnavanem primeru obsojenčeva obramba res ni imela možnosti sodelovati pri zaslišanju priče pred preiskovalnim sodnikom, imela pa je to možnost na glavni obravnavi. Obsojenec in njegov zagovornik te možnosti nista izkoristila, saj priče nista vprašala zakaj v določenih podrobnostih izpoveduje drugače, kot je izpovedoval, ko je bil zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, niti mu nista postavila drugih vprašanj. Sodišče zato obsojencu ni kršilo njegove pravice do obrambe in poštenega postopka.
Ni moč pritrditi zagovornikom, da pri osumljencu ni podan priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, saj je osumljenec državljan tuje države, kjer ima tudi stalno prebivališče in družino, čez Slovenijo pa je zgolj potoval, sodišče pa je ugotovilo tudi, da se pogosto giblje izven meja svoje matične države. Glede na navedene okoliščine je sodišče razumno presodilo, da je nevarnost pobega večja od negotovosti, ki bi se ji osumljenec s pobegom izpostavil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007287
ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5, 499, 499/1. KZ-1 člen 74, 74/1.
narok za izrek kazenske sankcije - odmera kazni - postopek za odvzem premoženjske koristi – kršitev kazenskega zakona – odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Na predobravnavnem naroku je državna tožilka za primer, da bo obsojenec krivdo priznal, predlagala izrek pogojne obsodbe z določno kaznijo šest mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Pritožbeno sodišče, ki je pritožbenemu očitku zagovornice pritrdilo in odločbo o kazenski sankciji spremenilo tako, da predhodne pogojne obsodbe ni upoštevalo, bi zato obsojencu moralo določiti preizkusno dobo v trajanju enega leta.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007318
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 7. KZ člen 149.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona – grdo ravnanje
Črtanje kaznivega ravnanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja v KZ-1 ne pomeni dekriminacije takšnega ravnanja, saj je grdo ravnanje ostalo ena od izvršitvenih oblik drugih kaznivih dejanj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007288
ZKP člen 102, 102/3, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 395, 420, 420/2, 420/5. KZ-1 člen 38, 38/2, 240, 240/1, 240/2. URS člen 25, 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med razlogi - odločilna dejstva - protispisnost – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - izčrpanje pravnih sredstev – pravica do pritožbe - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – pomoč - čas storitve kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kljub temu, da se ugotovljeno nasprotje med razlogi nanaša na dejstva, ki glede na opis kaznivega dejanja v izreku ne vplivajo na sam obstoj kaznivega dejanja (pridobitev premoženjske koristi sebi ali komu drugemu je pri kaznivem dejanju po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1 predpisana alternativno), pa gre še vedno za nasprotje med razlogi sodbe glede zakonskega znaka kaznivega dejanja, torej glede odločilnega dejstva.
Glede na to, da bi bilo mogoče protipravno premoženjsko korist, ki naj bi si jo pridobil obsojeni A. K., ugotoviti le z vrednotenjem družbe M. d.o.o., je bila obsojencu z zavrnitvijo predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi izračunal obstoj in višino premoženjske koristi, ki se je očitala obsojencu, kršena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - pravna opredelitev - zatajitev finančnih obveznosti - velika premoženjska korist - nadaljevano kaznivo dejanje
Plačilo prispevkov za socialno varnost oziroma plačilo in obračuni prispevkov od plač, ki jih je potrebno obračunati in izplačati vsak mesec, predstavljajo periodične obveznosti in je kaznivo dejanje dokončano vsakokrat, ko storilec z aktivnim ravnanjem ali opustitvijo preslepi davčni organ o svoji davčni obveznosti.
Po storitvi kaznivega dejanja je začela veljati spremenjena določba 249. člena KZ-1B, ki v prvem odstavku predpisuje kot objektivni pogoj kaznivosti izognitev obveznostim, ki pomenijo veliko premoženjsko korist, vendar pa v konkretnem primeru velika premoženjska korist v nobenem mesecu ni bila dosežena. Zato nobeno od ravnanj obsojenca ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - odločba o kazenski sankciji - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo
Celovitost obsojenčevih ravnanj kaže, da je bil njegov prispevek k izvršitvi ropa odločilen, saj je preostalim sostorilcem s prevozom omogočil priti na bencinski servis, kjer se je rop izvršil, jim z izročitvijo orožja sploh omogočil, da so dejanje izvršili na predviden način ter jim z vnaprejšnjo zagotovitvijo prevoza po izvršenem ropu s kraja dejanja nudil možnost pobega in s tem uspešnega zaključka načrtovanega dejanja z dokončno prilastitvijo in razdelitvijo izplena, zato je izpodbijana sodba pravilno opredelila vlogo obsojenca kot sostorilca pri obravnavanem kaznivem dejanju ropa.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nevarna vožnja v cestnem prometu - predrznost in brezobzirnost
Obsojenec je vozil predrzno in brezobzirno, ker je kljub močni alkoholiziranosti vozil na prekratki varnostni razdalji. Iz presoje predrzne oziroma brezobzirne vožnje ni mogoče izpustiti okoliščine, da je obsojeni vozil pod močnim vplivom alkohola, zgolj zato, ker ta okoliščina sama po sebi že ustreza izvršitvenemu načinu iz 1. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1B. Nasprotno, pri presoji predrzne oziroma brezobzirne vožnje je treba upoštevati vsa dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz opisa dejanja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - požig
Požig je sicer kaznivo dejanje iz skupine kaznivih dejanj zoper premoženje, vendar pa zadošča za izpolnitev vseh elementov kaznivega dejanja že dejstvo, da je storilec požgal tujo hišo ali drugo stavbo, ne glede na njeno vrednost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007257
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-2. KZ-1 člen 31.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotja med razlogi – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev sodnika - kršitev kazenskega zakona – pravna zmota
Da bi utemeljil zatrjevano pravno zmoto, bi moral obsojenec navesti upravičene razloge, zaradi katerih ni vedel, da je njegovo dejanje v nasprotju s pravom. Torej bi pri obsojencu morala obstajati opravičljiva zmota o prepovedanosti njegovega dejanja, tako v človeškem in etičnem smislu, kot tudi v smislu njegove pravne prepovedanosti.
Obsojenka ni mogla zlorabiti dano ji pooblastilo, ker je s smrtjo pooblastiteljice to prenehalo in zato od tega trenutka dalje ni mogla več zastopati premoženjskih koristi pokojne kot pooblaščenka.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5.
kršitev kazenskega zakona - ogrožanje varnosti pri delu – vzročna zveza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec bi kot nadrejeni moral ugotoviti, kakšno popravilo je treba opraviti oziroma bi moral popravilo, ki je potekalo med proizvodnim procesom, nadzirati, ob taki ugotovitvi bi tudi spoznal, da M. dela oziroma popravila ne zmore opraviti sam. Obsojenčeva opustitev dolžnega ravnanja je bila vzrok da je M. samostojno iskal pomoč drugega delavca in za njuno neuporabo osebne zaščitne opreme.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007263
ZKP člen 201, 201/1-3, 372, 372-4. KZ-1 člen 307, 307/1.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - kršitev kazenskega zakona - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja
Pri kaznivih dejanjih, ki predstavljajo hudo ogrožanje življenja in varnosti ljudi ter njihovega premoženja, zadostuje za odreditev pripora že nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja kot v primerih, ko gre za nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, s katerimi varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
Sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen) ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le ta materialno pravno ali procesno pravno relevanten in če je njegov obstoj in relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.