KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007523
ZKP člen 344, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku sodbe – protispisnost – pravice obrambe - sprememba obtožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu – ponižanost ali prestrašenost
Iz opisa inkriminiranega ravnanja, vsebovanega v izreku sodbe sodišča prve stopnje je res razbrati tudi zakonske znake kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, vendar ta izgubijo svojo samostojnost in so vsebovana v kaznivem dejanju šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena KZ-1. Obsojencu očitana kazniva dejanja se namreč od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime razlikujejo prav v tem, da so storjena na škodo zaposlenega na delovnem mestu in se za obstoj tega kaznivega dejanja pri oškodovancu zahteva nastop vsaj ene prepovedane posledice; ponižanost ali prestrašenost oškodovanca.
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepa
Izrekanje vseh varnostnih ukrepov se izrecno veže na načelo sorazmernosti, ki igra pri varnostnih ukrepih podobno omejevalno vlogo, kot jo ima krivda pri kaznih. Takšne ukrepe je dopustno izrekati le za najhujša kazniva dejanja, kar pomeni, da je zakonski pogoj „za katere je predpisana kazen najmanj enega leta zapora“ mogoče razumeti le kot zakonski minimum.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - kršitev temeljnih pravic delavcev
Že sodišče prve stopnje je povsem določno izpostavilo razlike med zakonsko opredelitvijo prekrškov, za katere je bil obsojeni spoznan za odgovornega v prekrškovnem postopku in med zakonskimi znaki obravnavanega kaznivega dejanja. Ti prekrški se namreč navezujejo na izplačilne roke oziroma dneve, ko mora biti plača izplačana ter na izplačilni kraj in izplačilni način, medtem ko je pri kaznivem dejanju odločilno prikrajšanje delavčeve pravice do plače in regresa, ko teh izplačil sploh ne prejme, ne le da jih ne prejme v določenem, predpisanem roku, kraju ali na predpisan način. Zato ne gre za identične dejanske okoliščine in za popolno prekrivanje znakov prekrškov po 9. do 10. točki prvega odstavka 231. člena Zakona o delovnih razmerjih z zakonskimi znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007460
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 208, 208/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zatajitev
Za obstoj kaznivega dejanja zatajitve je bistveno, da so stvari osebi, preden si jih protipravno prilasti, zaupane. V gospodarski družbi bo stvar s strani tretje osebe praviloma zaupana prav osebi, ki je pooblaščena za zastopanje družbe proti tretjim osebam. V primeru gospodarskih družb, med katere sodi tudi družba z omejeno odgovornostjo, bo zastopnik družbe poslovodja družbe, ki je zakoniti zastopnik družbe, lahko pa tudi prokurist, ki mu pristojni družbeni organ, največkrat poslovodja, podeli pooblastilo za zastopanje družbe (prokuro).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007479
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri grdem ravnanju je šlo za dva udarca z dlanjo, s katerima je obsojenec oškodovanca zbil na tla in mu povzročil krvavitev, ki pomeni konkreten poseg v telesno celovitost oškodovanca, saj je potreboval zdravniško oskrbo. Zato ne more iti zgolj za realno razžalitev, ki bi bila lahko podana le takrat, kadar ravnanje za oškodovanca ne bi imelo nobenih posledic, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot prizadetost telesne ali duševne integritete.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007450
ZKP člen 285a, 344, 344/1, 354, 354/1, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 398, 398/1-2. KZ-1 člen 7. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - sprememba obtožbe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - privilegij zoper samoobtožbo - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost zakona - uporaba milejšega zakona
Drugostopenjsko sodišče je po opravljeni obravnavi spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazni, toda ta sprememba ne temelji na drugačnem, temveč na istem dejanskem stanju. Za dovoljenost pritožbe na sodišče tretje stopnje ne zadošča, da je drugostopenjsko sodišče opravilo obravnavo in določena dejstva ugotovilo drugače, ampak mora na podlagi na novo ugotovljenih dejstev tudi spremeniti dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007454
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-3, 388, 388/2. KZ člen 111, 111/1-4, 112, 112/6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona
Pravica do pritožbe se udejanja skozi preizkus prvostopenjske odločbe, ki ga na podlagi pritožbe opravi sodišče druge stopnje, zato mora sodišče o pritožbi odločiti. Če pa je pritožb zoper isto sodbo več, bi bilo procesno gledano nevzdržno, če bi v istem kazenskem postopku zoper določenega storilca zaradi istega kaznivega dejanja hkrati obstajali pravnomočna sodba in sodba, ki jo je še mogoče izpodbijati s pritožbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007428
ZKP člen 371, 371/2, 450č. KZ-1 86, 86/7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sporazum o priznanju krivde - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in njegovih sestavin ne spreminja. Preden sodišče sporazum sprejme, presodi le zakonitost kazenske sankcije, torej če je sankcija dogovorjena v mejah z zakonom predpisane kazni, nima pa pooblastila za presojo njene primernosti, saj je bila dogovorjena v skladu s svobodno voljo obeh strank sporazuma.
V izreku sodbe, v katerem je odločeno, da se bo zaporna kazen izvršila z delom v splošno korist, mora sodišče – zato, da je izrek sodbe izvršljiv – navesti, koliko ur dela v splošno korist mora opraviti obsojenec. Sodišče prve stopnje je, upoštevaje kazen, ki jo je izreklo obsojencu, navedlo, koliko ur dela v splošno korist mora obsojenec opraviti, pritožbeno sodišče, ki je obsojencu po pritožbi višje državne tožilke izrečeno kazen zvišalo, pa o tem v izreku sodbe ni odločilo, temveč je v obrazložitvi navedlo le, da v preostalem v izrek izpodbijane sodbe ni posegalo. Pritožbeno sodišče bi moralo glede na zvišanje zaporne kazni v izreku sodbe določiti tudi število ur dela v splošno korist, ki jih bo moral obsojenec opraviti.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - uradna oseba – uradno dejanje
Ker se izvrševanje prenesenih javnih pooblastil določneje ureja v temeljnem aktu ŠOS (Študentska ustava, Ur. list RS št. 105/2002), je sprejem tega akta treba šteti za uradno dejanje v smislu 4. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1. Tako je treba tudi vsako nadaljnje spreminjanje tega akta šteti kot uradno dejanje članov študentskega predstavniškega telesa, ki so zato imeli status uradnih oseb, saj uradno dejanje lahko stori le uradna oseba.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007535
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 287. URS člen 156.
prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kršitev tajnosti postopka
Stališče, da kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka po drugem odstavku 287. člena KZ-1 predstavlja vsaka objava osebnih ali drugih podatkov otroka, ki je udeleženec v kakršnemkoli drugem postopku, lahko privede do nerazumnih in pravno nesprejemljivih situacij. Sodišče bi moralo imeti možnost pretehtati upravičenost objave takih podatkov. Nasprotno je obravnavano določbo mogoče razlagati tako, da varuje tajnost postopka. Po taki razlagi pa podatki o poteku in udeležencih postopka, potem ko so bili v obravnavanem primeru z objavo v drugih medijih in v sporočilu za medije in odločbi Sodišča Evropske unije že razkriti, ne morejo biti več tajni. Zakonski opis obravnavanega kaznivega dejanja je tako širok in nedoločen, da kljub določbi 16. člena KZ-1 ne omogoča določne presoje, kdaj je to kaznivo dejanje protipravno in v katerih primerih ta element kaznivega dejanja ni izpolnjen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007424
ZKP člen 201, 201/1-1, 524, 524/3. KZ člen 113, 113/1-3, 115, 115/3, 115/5. KZ-1 člen 94, 94/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - zastaranje izvršitve kazni - pretrganje zastaranja - tiralica - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon
Vložniki zahteve se v zvezi z vprašanjem zastaranja izvršitve kazni zavzemajo tudi za uporabo KZ-1, ker naj bi bil za zahtevano osebo milejši. Pri tem pa zagovorniki zahtevane osebe spregledajo določilo tretjega odstavka 94. člena KZ-1, po katerem zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči z dnem nastopa kazni in če obsojenec pobegne s prestajanja kazni (kar je tudi storil), izvršitev preostanka kazni ne zastara.
Novo kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 obsega prejšnje ogrožanje varnosti z resno grožnjo, v nekoliko spremenjeni obliki in z razširjenim objektom ogrožanja, vendar pa s povsem ohranjeno pravno kontinuiteto glede na ureditev pred novelo KZ-1B.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Načelo ne bis in idem ne prepoveduje samo ponovnega sojenja za kazniva dejanja temveč se nanaša tudi na primere, kadar so z istim historičnim dogodkom izpolnjeni tako znaki prekrška kot kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007438
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 244, 244/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - blanketna norma - neprimeren poskus - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba drugega odstavka 244. člena KZ-1 je "tiha" blanketna kazenskopravna norma, saj je v njej uporabljen pojem vrednostnega papirja, ki je do podrobnosti urejen v drugem pravnem področju in ima v celotnem pravnem sistemu enak pomen, razen če njegovega pomena za kazensko pravo ne določa posebna razlagalna norma (99. člen KZ-1). Ker 99. člen KZ-1 pomena izraza „vrednostni papir“ ne določa, je zakonski pomen navedenega pojma nujno vezan le na vrednostne papirje, ki so kot takšni določeni z dopolnilnimi predpisi (Obligacijski zakonik, Zakon o čeku, Zakon o menici, Zakon o gospodarskih družbah itd.)
V izreku sodbe niso konkretizirane okoliščine iz katerih bi izhajalo, da je bil posebej surov način storitve kaznivega dejanja izsiljevanja za oškodovanca hkrati tudi poniževalen. Kar naredi kaznivo dejanje po tretjem odstavku 213. člena KZ-1 težje, je med drugim tudi dejstvo, da je storilec deloval na posebej surov in za oškodovanca hkrati tudi poniževalen način, na primer v situacijah, ko se bo oškodovanec moral sleči, klečati, prositi ipd.
Natančnejšega konteksta oziroma dialoga, v katerem so bile očitane besede izrečene, sodišče resda ni ugotavljajo, vendar to ne pomeni, da v konkretnem primeru ni moč presoditi, ali je podano kaznivo dejanje po 169. členu KZ. Očitane besede („nisi normalen“, „pokvarjenec, pokvarjeni, smotan“, „norec“, „zmešan“ idr.), ki jih je po ugotovitvah sodišča obsojenka izrekla v okviru sporov z zasebnim tožilcem, so objektivno žaljive, ne glede na to, kakšen je bil ožji kontekst izrečenih besed.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007371
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. ZOPOKD člen 4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - temelji odgovornosti pravne osebe
Izrek sodbe sodišča prve stopnje se glede odgovornosti pravne osebe sklicuje na opis kaznivih dejanj obsojenca pod točko I izreka, iz katerega izhaja, da pomeni njegovo ravnanje izvršitev sklepa, ki ga je sam sprejel kot direktor, torej kot vodstveni organ obsojene pravne osebe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007394
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-4, 395, 395/1, 420, 420/2, 420/5. KZ-1 člen 7, 135, 135/1, 135/2. KZ-1B.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - grožnja - ogrožanje varnosti
Medtem ko je kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1B glede na predpisano kazen milejše od kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, je za kaznivo dejanje grožnje v kvalificirani obliki, storjeno po drugem odstavku 135. člena KZ-1B, predpisana enaka kazen kot za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1, in torej spremenjeni zakon za storilca ni milejši.
V prvem odstavku 186. člena KZ-1 je predvidenih več alternativnih izvršitvenih oblik, ki pomenijo proizvodnjo in promet z drogami in za dokončano kaznivo dejanje zadošča zgolj izpolnitev zakonskih znakov ene od teh. Obsojencu se očita izvršitvena oblika „zaradi prodaje hranil“ in v obravnavanem primeru je storilec izpolnil vse zakonske znake na območju Republike Slovenije, zato je sklicevanje na peti odstavek 14. člena KZ-1 neutemeljeno.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
V obravnavanem primeru je odločilna presoja, ali je obsojenec kljub protipredpisni vožnji oškodovanega kolesarja, vendarle imel objektivno možnost, da v skladu z načelom defenzivne vožnje sanira oškodovančevo kršitev z izpolnitvijo svojega dolžnostnega ravnanja (primerna hitrost) in tako prepreči prometno nesrečo oziroma ali je bila prometna nesreča v danih okoliščinah za obsojenega objektivno predvidljiva in bi jo lahko preprečil. V obravnavanem primeru pa je obsojeni v križišče, v naselju, pripeljal s hitrostjo 98 km/h, torej za skoraj dvakrat prekoračil najvišjo dovoljeno hitrost vožnje, ob tem, da bi nesrečo lahko preprečil že, če bi pripeljal v okviru dovoljene hitrosti.