KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007438
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 244, 244/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - blanketna norma - neprimeren poskus - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba drugega odstavka 244. člena KZ-1 je "tiha" blanketna kazenskopravna norma, saj je v njej uporabljen pojem vrednostnega papirja, ki je do podrobnosti urejen v drugem pravnem področju in ima v celotnem pravnem sistemu enak pomen, razen če njegovega pomena za kazensko pravo ne določa posebna razlagalna norma (99. člen KZ-1). Ker 99. člen KZ-1 pomena izraza „vrednostni papir“ ne določa, je zakonski pomen navedenega pojma nujno vezan le na vrednostne papirje, ki so kot takšni določeni z dopolnilnimi predpisi (Obligacijski zakonik, Zakon o čeku, Zakon o menici, Zakon o gospodarskih družbah itd.)
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Načelo ne bis in idem ne prepoveduje samo ponovnega sojenja za kazniva dejanja temveč se nanaša tudi na primere, kadar so z istim historičnim dogodkom izpolnjeni tako znaki prekrška kot kaznivega dejanja.
V izreku sodbe niso konkretizirane okoliščine iz katerih bi izhajalo, da je bil posebej surov način storitve kaznivega dejanja izsiljevanja za oškodovanca hkrati tudi poniževalen. Kar naredi kaznivo dejanje po tretjem odstavku 213. člena KZ-1 težje, je med drugim tudi dejstvo, da je storilec deloval na posebej surov in za oškodovanca hkrati tudi poniževalen način, na primer v situacijah, ko se bo oškodovanec moral sleči, klečati, prositi ipd.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
V obravnavanem primeru je odločilna presoja, ali je obsojenec kljub protipredpisni vožnji oškodovanega kolesarja, vendarle imel objektivno možnost, da v skladu z načelom defenzivne vožnje sanira oškodovančevo kršitev z izpolnitvijo svojega dolžnostnega ravnanja (primerna hitrost) in tako prepreči prometno nesrečo oziroma ali je bila prometna nesreča v danih okoliščinah za obsojenega objektivno predvidljiva in bi jo lahko preprečil. V obravnavanem primeru pa je obsojeni v križišče, v naselju, pripeljal s hitrostjo 98 km/h, torej za skoraj dvakrat prekoračil najvišjo dovoljeno hitrost vožnje, ob tem, da bi nesrečo lahko preprečil že, če bi pripeljal v okviru dovoljene hitrosti.
Natančnejšega konteksta oziroma dialoga, v katerem so bile očitane besede izrečene, sodišče resda ni ugotavljajo, vendar to ne pomeni, da v konkretnem primeru ni moč presoditi, ali je podano kaznivo dejanje po 169. členu KZ. Očitane besede („nisi normalen“, „pokvarjenec, pokvarjeni, smotan“, „norec“, „zmešan“ idr.), ki jih je po ugotovitvah sodišča obsojenka izrekla v okviru sporov z zasebnim tožilcem, so objektivno žaljive, ne glede na to, kakšen je bil ožji kontekst izrečenih besed.
V prvem odstavku 186. člena KZ-1 je predvidenih več alternativnih izvršitvenih oblik, ki pomenijo proizvodnjo in promet z drogami in za dokončano kaznivo dejanje zadošča zgolj izpolnitev zakonskih znakov ene od teh. Obsojencu se očita izvršitvena oblika „zaradi prodaje hranil“ in v obravnavanem primeru je storilec izpolnil vse zakonske znake na območju Republike Slovenije, zato je sklicevanje na peti odstavek 14. člena KZ-1 neutemeljeno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007394
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-4, 395, 395/1, 420, 420/2, 420/5. KZ-1 člen 7, 135, 135/1, 135/2. KZ-1B.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - grožnja - ogrožanje varnosti
Medtem ko je kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1B glede na predpisano kazen milejše od kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, je za kaznivo dejanje grožnje v kvalificirani obliki, storjeno po drugem odstavku 135. člena KZ-1B, predpisana enaka kazen kot za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1, in torej spremenjeni zakon za storilca ni milejši.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007371
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. ZOPOKD člen 4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - temelji odgovornosti pravne osebe
Izrek sodbe sodišča prve stopnje se glede odgovornosti pravne osebe sklicuje na opis kaznivih dejanj obsojenca pod točko I izreka, iz katerega izhaja, da pomeni njegovo ravnanje izvršitev sklepa, ki ga je sam sprejel kot direktor, torej kot vodstveni organ obsojene pravne osebe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007380
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 325. ZVCP-1 člen 38, 38/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - prehitevanje
Bistvo prepovedi iz določbe 3. točke prvega odstavka 38. člena ZVCP-1 je, da voznik ne sme prehitevati na odseku ceste, kjer ni zadostne preglednosti in tako ni mogoče videti vozil iz nasprotne smeri. Z navedeno dodano besedo „blagim“ pred besedo „ovinkom“ je obtožba le natančneje opisala ovinek, v katerem je obsojenec prehiteval, ni pa s tem posegla v dispozicijo 3. točke prvega odstavka 38. člena ZVCP-1.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar
S sodbo III K 32676/2013 ni prišlo do kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP (ni bilo odločeno o že pravnomočno razsojeni stvari), saj je ta sodba postala pravnomočna pred sodbo III K 1212/2013.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007407
ZKP člen 311, 311/3, 371, 371/1-7, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 133, 133/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - popolna rešitev predmeta obtožbe - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - ponoven začetek glavne obravnave - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja
V kolikor pride do kršitve načela neposrednosti zaradi prekoračitve zakonsko določenega roka, v katerem se lahko glavna obravnava še nadaljuje, gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, pri čemer pa mora biti, za njeno uspešno uveljavljanje z zahtevo za varstvo zakonitosti, izkazan vpliv ali, če je vložnik kršitev uveljavljal že v pritožbi, možen vpliv na zakonitost sodbe.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 75, 75/2, 75/3, 245, 245/1, 245/2, 245/3.
kršitev kazenskega zakona - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - način odvzema premoženjske koristi – obročno odplačilo – pranje denarja - predikatno kaznivo dejanje
Sodišče bo določilo obročna odplačila in rok odplačila odvzete premoženjske koristi, ki bo daljši od 15 dni, samo v primerih, ko bodo obdolženec oziroma drugi prejemniki koristi to zahtevali in za takšno odločitev sodišču ponudili tudi določene dokaze.
Ko je storilec spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja pranja denarja, se mu odvzame le premoženjsko korist, pridobljeno s storitvijo predikatnega kaznivega dejanja. Sodišče bo odvzelo premoženjsko korist, če bo spoznalo obdolženca za krivega storitve kaznivega dejanja pranja denarja le takrat, ko ta ni bil spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja, ali pa takrat, ko je s pranjem denarja protipravno pridobljeno premoženjsko korist še povečal.
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 372-4, 395, 395/1. KZ člen 27, 215, 215/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – dokazno breme - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zatajitev - udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo - pomoč
Med obema storilcema je obstajal predhodni dogovor, ki pa se ni nanašal na pritegnitev osebe za izvršitev dela, ki lahko pomeni odločilni prispevek oziroma za skupno delovanje pri storitvi kaznivega dejanja (sostorilstvo). Takšen dogovor, ki ni nujen in odločilen za storitev kaznivega dejanja pa lahko pomeni dogovor, s katerim se pritegne k dejanju pomočnik.
ZKP člen 372. KZ-1 člen 53, 53/2-4, 55, 55/1. KZ člen 47, 47/2-3, 48, 48/1. URS člen 14.
kršitev kazenskega zakona - stek kaznivih dejanj - odmera kazni obsojencu - enakost pred zakonom
Sodišče, ki izreka enotno kazen, mora upoštevati in odpraviti pri izrekanju Sodišče, ki izreka enotno kazen, mora pri izrekanju enotne kazni upoštevati oziroma odpraviti kršitve, ki so bile storjene pri izreku kazni istemu obsojencu s poprejšnjimi sodbami. V primerih, ko bi sodišča, ki so odločala o prejšnjih kaznih, kršila zakonske določbe 3. točke drugega odstavka 47. člena KZ oziroma 4. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, bi bili taki obsojenci neenako obravnavani v primerjavi s tistimi, pri katerih v obsodbah do takšnih kršitev ne bi prišlo.
odločba o odvzemu premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Odvzem premoženjske koristi je subsidiaren oškodovančevemu zahtevku, zato premoženjskopravno razmerje med oškodovancem in obsojencem glede koristi, ki jo slednji pridobi na škodo prvega, nujno vpliva na odločbo o odvzemu premoženjske koristi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007350
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
kršitev kazenskega zakona - zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje po drugem odstavku 192. člena KZ-1 je storjeno, če obsojenec izpolni zakonske znake ene od alternativno določenih oblik kaznivega dejanja, saj so te izvršitvene oblike v zakonu navedene alternativno in ne kumulativno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007339
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 38, 261, 261/1. ZFPPIPP člen 97, 98, 101, 102, 102/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja – jemanje podkupnine – uradna oseba - stečajni upravitelj - pomoč - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na to, da je stečaj le generalna izvršba, je položaj stečajnega upravitelja v bistvenem podoben položaju (sodnega) izvršitelja, zato sodi stečajni upravitelj v krog tistih oseb, ki izvajajo javna pooblastila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007388
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 307, 307/1, 307/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba
V subjektivnem pogledu ni treba, da se člani hudodelske združbe med seboj poznajo, morajo pa vedeti za obstoj združbe. Za hierarhično urejene hudodelske združbe je značilno, da so osebe, ki so višje na hierarhični lestvici znotraj hudodelske združbe, običajno v stikih zgolj s tistimi, ki so jim neposredno podrejeni.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – poneverba
Dvigovanje družbinega (tujega) denarja, s strani obsojenca kot edinega lastnika in direktorja družbe, ki nima podlage v poslovanju družbe oziroma dvigovanje denarja brez namena vračila le-tega, je protipravno ravnanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007378
ZKP člen 265, 265/1, 342, 371, 371/1-11, 427. KZ-1 člen 20, 20/2. URS člen 22, 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi – pravice obrambe - načelo kontradiktornosti - dokazni postopek - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - izvedenec psihiatrične stroke - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - sostorilstvo
T
udi v primeru, ko obdolženec ne izpolni zakonskih znakov kaznivega dejanja, pač pa njegova odgovornost temelji na določbah KZ-1 o sostorilstvu ali udeležbi, mora biti v izreku sodbe navedeno konkretno ravnanje obdolženca.
Odločitev oziroma volja izvršiti dejanje je za obstoj sostorilstva ključnega pomena; ta (subjektivni) element omogoča, da se posamezniku pripišejo ravnanja drugih, kakor da bi bila njegova. Velja pa tudi obratno – ravnanja, s katerimi drugi ne soglašajo oziroma ki pomenijo (naklepno ali malomarnostno) prekoračitev skupne odločitve oziroma načrta (t. i. eksces), se smejo pripisati le tistemu, ki jih je sam izvršil.
Če želi obramba doseči odreditev psihiatričnega pregleda, po prvem odstavku 265. člena ZKP zadošča, da vzpostavi sum neprištevnosti oziroma zmanjšane prištevnosti. Zato je stališče, da bi obramba morala z zdravniško dokumentacijo izkazati, da je imel obsojenec duševno bolezen, zmotno. To bi pomenilo, da bi morala obramba z verjetnostjo, ki se približuje gotovosti, ovreči domnevo prištevnosti, kar pa daleč presega dokazno breme, ki ga obrambi nalaga zakon.