KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007900
ZKP člen 372, 372-1, 427. KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4.
precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - kršitev kazenskega zakona – ogrožanje varnosti pri delu – vzročna zveza - teorija pripisljivosti
Za presojo izpolnjenosti zakonskih znakov in obsojenčeve krivdne odgovornosti v primeru opustitvenega kaznivega dejanja, ne zadošča le ugotovitev, da obsojenec ni ravnal skladno s predpisi in varnostnimi ukrepi, ki jih izpodbijana sodba prve stopnje v izreku sicer navaja, temveč je treba ob tem odgovoriti tudi na vprašanje, če je to posledico mogoče objektivno pripisati obsojencu prav zaradi njegovega (ne)delovanja, torej ali je podana dejanska vzročna zveza med njegovim opustitvenim (dolžnostnim) ravnanjem in nastalo posledico ter ali je ta zveza v pravnem in vrednostnem smislu bistvena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007891
ZKP člen 371, 371/2. KZ-1 člen 173, 173/1.
zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - obrazložitev – pravice obrambe - kršitev kazenskega zakona - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let – zakonski znaki kaznivega dejanja - spolno dejanje
Pojem "spolna dejanja“ pomeni vsa tista dejanja, kjer gre za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca, ne pomeni pa to spolnega občevanja. Gre za tista storilčeva dejanja, katerih cilj je spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona, pogoj za pravno opredelitev teh dejanj kot spolnih dejanj pa je, da so storjena na telesu oškodovanca. Priti mora torej do dotikanja teles oziroma delov telesa med storilcem in oškodovancem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007908
ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/5. KZ-1 člen 205, 205/1-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev – materialno izčrpanje – opis kaznivega dejanja – velika tatvina – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – vpliv na zakonitost
Nova dejstva in novi dokazi niso samostojni pritožbeni razlog, ampak le sredstvo za presojo pravilnosti v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožnik mora namreč glede na določbo četrtega odstavka 369. člena ZKP pojasniti, zakaj dokazi niso bili predlagani že prej, s čimer se tudi poskuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in zagotoviti koncentracijo dokazov pred prvostopenjskim sodiščem, ki je izvedlo glavno obravnavo.
kršitev kazenskega zakona - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – izčrpanje pravnih sredstev
Ravnanje obsojenca, ki je od 1. 7. 2009 do 14. 8. 2009, na območju Gorenjske, P. B.-ju, ki je bil pravnomočno obsojen na kazen eno leto in en mesec zapora in je bil pozvan na prestajanje zaporne kazni, nudil zatočišče na neznanih lokacijah in ga tako skrival, da delavci policije niso mogli izvršiti prisilne odredbe zaradi izvršitve kazni zapora, je mogoče subsumirati pod pojem „skriva obsojenca.“
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2007897
ZKP 372, 372-1. OZ 50, 50/2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezen pravni posel - fiktivni računi - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Navidezna pogodba prikriva drug pravni posel, kar pomeni, da mora med strankama obstajati pravni posel, ki je z navideznim pravnim poslom prikrit. V obravnavanem primeru naj bi pravni posel pridobitve (lastnih) delnic prikrivali fiktivni računi, ki ne predstavljajo pogodbe oziroma pravnega posla, zato določbe drugega odstavka 50. člena OZ ni mogoče uporabiti.
Oče mladoletnega oškodovanca je bil v času vložitve obtožnega predloga njegov zakoniti zastopnik in tako upravičen zanj prevzeti kazenski pregon in vložiti obtožni predlog.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007888
ZKP člen 420, 420/5. KZ-1 člen 31, 31/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dopustnost – pogoj za vložitev zahteve - izčrpanje pravnih sredstev - samovoljnost - pravna zmota – kršitev kazenskega zakona
Pritožnik mora v pritožbi konkretno navesti pomanjkljivosti sodbe in vsako pritožbeno trditev obrazložiti s konkretnimi dejstvi. Ne zadostuje, da se sklicuje na svoje navedbe v prejšnji pritožbi.
Od storilca, ki delno pozna pravno pravilo, je utemeljeno pričakovati, da mora in more svoje znanje pravil dopolniti.
kršitev kazenskega zakona - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – nadaljevano kaznivo dejanje – ne bis in idem – res iuidicata
Za dejanja, inkriminirana pod točko III izreka sodbe sodišča prve stopnje, sploh ni mogoče tvoriti nadaljevanega kaznivega dejanja. Teza zagovornika, da bi moral obsojenec za ta dejanja biti oproščen obtožbe, ker je bil za istovrstna kazniva dejanja tudi v prejšnjem sojenju oproščen, ker mu ni bilo mogoče očitati naklepa, ni pravilna: 1) ker ne gre za situacijo ne bis in idem v zvezi s konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja in 2) ker tudi takrat, ko gre za nadaljevano kaznivo dejanje nedokazanost posameznih dejanj (faktov) nadaljevanega kaznivega dejanja nima učinka res iudicata za ostala dokazana dejanja. Dejanske ugotovitve glede obstoja enega dogodka, se ne morejo raztezati po nekem procesnem avtomatizmu na vprašanje obstoja drugih dogodkov - dejanj, ki bi sodila v konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007960
ZKP člen 228, 334, 334/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5, 395, 395/1. KZ-1 člen 208, 208/1, 208/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – presoja pritožbenih navedb – vpliv na zakonitost – zahteva za varstvo zakonitosti – sugestivno vprašanje – kršitev kazenskega zakona – zatajitev – zakonski znaki
Od sodišča druge stopnje ni mogoče zahtevati, da bi izrecno odgovorilo na vsako pritožbeno navedbo, če se ta ne veže na odločilna dejstva.
Kaznivo dejanje zatajitve po 208. členu KZ-1 praviloma temelji na civilnopravnem razmerju, na podlagi katerega je storilcu zaupana tuja premična stvar, ki pa v primeru kršitve pogodbe lahko preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju pogodbe očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari, torej da si je zaupano stvar prilastil tako, da jo je obdržal kot svojo lastnino.
kršitev kazenskega zakona – razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – namen zaničevanja – svoboda izražanja – javna oseba
Navedbe so zasebnega tožilca lahko prizadele, lahko jih je dojel tudi kot žaljive, vendar pa iz njihove vsebine ni razviden namen zaničevanja, ki je predpogoj, da se kaznivo dejanje storjeno po tisku po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1 lahko opredeli kot protipravno.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje razžalitve - razžalitev v tisku - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen zaničevanja - svoboda izražanja - javna oseba
Navedbe so zasebnega tožilca lahko prizadele, lahko jih je dojel tudi kot žaljive, vendar pa iz njihove vsebine ni razviden namen zaničevanja, ki je predpogoj, da se kaznivo dejanje storjeno po tisku po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1 lahko opredeli kot protipravno.
načelo enakosti pred zakonom – odmera kazni – obteževalne in olajševalne okoliščine – vrednotenje obteževalnih in olajševalnih okoliščin
Iz ustavnosodne presoje in sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da enakost pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni nearbitrarno uporabo predpisa v razmerju do vsakega posameznika. Načelo enakosti ni prizadeto, če je podan stvaren razlog za neenako obravnavanje, ob enakem dejanskem stanju pa ne sme priti do različnih odločitev. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je strožja odmera kazni vložniku zahteve za varstvo zakonitosti utemeljena z drugačno, odločilnejšo vlogo, ki jo je pri izvršitvi kaznivega dejanja imel v primerjavi s soobsojencem.
Četudi je poskus kaznivega dejanja pranja denarja inkriminiran kot dokončano kaznivo dejanje, velja tudi v tem primeru določba prvega odstavka 34. člena KZ-1, ki določa, da gre za poskus šele z začetkom izvrševanja naklepnega kaznivega dejanja. To pomeni, da mora storilec z objektivnim, navzven vidnim ravnanjem (vsaj) začeti izvrševati znake kaznivega dejanja in ne zadošča njegova odločitev, da bo storil določeno kaznivo dejanje.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – nadaljevano kaznivo dejanje
V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historičen dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na pozneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.
kriva ovadba – znaki kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – predlog za kazenski pregon
Vložnica ne more uspeti s trditvijo, da kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 ni mogoče storiti v primerih, ko gre za ovadbo zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, saj je to predlagalni delikt. Predlog je procesna predpostavka, da lahko državni tožilec začne in vztraja pri kazenskem pregonu, sicer pa se tudi pri teh deliktih storilec preganja po uradni dolžnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007865
ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1, 371/2, 445. KZ-1 člen 209.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - nova dejstva in dokazi v pritožbi – obvestilo o seji pritožbenega senata - poneverba
Le zatrjevanje obsojenca, da se je branil z molkom (kar je sicer njegova pravica in izhaja iz četrte alineje 29. člena Ustave), ne pomeni, da lahko obdolženec šele v pritožbenem postopku navaja dokaze, čeprav za podajo dokaznih predlogov, seveda z utemeljitvijo relevantnosti izvedbe dokaza, ali pa za predložitev listin v spis v zvezi z obrambo pred obtožbo, ni bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje nobenih objektivnih ovir.
Poslovodstvo družbe tudi v primeru izjemno oteženih pogojev poslovanja ne sme iskati ustreznih, za družbo ugodnih poslovnih odločitev z neupoštevanjem oziroma kršenjem veljavne zakonodaje.
V obravnavanem primeru opisa dejanja iz izreka sodbe ni mogoče razlagati po njegovih posameznih delih (izrečene besede in nakazan udarec), temveč je treba tako konkretizirano ravnanje obsojenca obravnavati kot celoto, ki je v skupnem učinku pomenila uresničitev zakonskega znaka resne grožnje, storjene na način grdega ravnanja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog -- zakonski znaki kaznivega dejanja - proizvodnja - količina - konoplja
Pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje prepovedane droge po 186. členu KZ-1 že iz zakonskega znaka „proizvodnja“ izhaja, da gre za izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila oziroma storilčevo ukvarjanje s pridelavo, kar pa je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku.
V določenih primerih zgolj neupravičeno gojenje konoplje ne bo zadostovalo za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal.