kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje razžalitve - razžalitev v tisku - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen zaničevanja - svoboda izražanja - javna oseba
Navedbe so zasebnega tožilca lahko prizadele, lahko jih je dojel tudi kot žaljive, vendar pa iz njihove vsebine ni razviden namen zaničevanja, ki je predpogoj, da se kaznivo dejanje storjeno po tisku po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1 lahko opredeli kot protipravno.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – nadaljevano kaznivo dejanje
V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historičen dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na pozneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.
načelo enakosti pred zakonom – odmera kazni – obteževalne in olajševalne okoliščine – vrednotenje obteževalnih in olajševalnih okoliščin
Iz ustavnosodne presoje in sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da enakost pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni nearbitrarno uporabo predpisa v razmerju do vsakega posameznika. Načelo enakosti ni prizadeto, če je podan stvaren razlog za neenako obravnavanje, ob enakem dejanskem stanju pa ne sme priti do različnih odločitev. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je strožja odmera kazni vložniku zahteve za varstvo zakonitosti utemeljena z drugačno, odločilnejšo vlogo, ki jo je pri izvršitvi kaznivega dejanja imel v primerjavi s soobsojencem.
kršitev kazenskega zakona – razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – namen zaničevanja – svoboda izražanja – javna oseba
Navedbe so zasebnega tožilca lahko prizadele, lahko jih je dojel tudi kot žaljive, vendar pa iz njihove vsebine ni razviden namen zaničevanja, ki je predpogoj, da se kaznivo dejanje storjeno po tisku po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1 lahko opredeli kot protipravno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007865
ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1, 371/2, 445. KZ-1 člen 209.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - nova dejstva in dokazi v pritožbi – obvestilo o seji pritožbenega senata - poneverba
Le zatrjevanje obsojenca, da se je branil z molkom (kar je sicer njegova pravica in izhaja iz četrte alineje 29. člena Ustave), ne pomeni, da lahko obdolženec šele v pritožbenem postopku navaja dokaze, čeprav za podajo dokaznih predlogov, seveda z utemeljitvijo relevantnosti izvedbe dokaza, ali pa za predložitev listin v spis v zvezi z obrambo pred obtožbo, ni bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje nobenih objektivnih ovir.
V obravnavanem primeru opisa dejanja iz izreka sodbe ni mogoče razlagati po njegovih posameznih delih (izrečene besede in nakazan udarec), temveč je treba tako konkretizirano ravnanje obsojenca obravnavati kot celoto, ki je v skupnem učinku pomenila uresničitev zakonskega znaka resne grožnje, storjene na način grdega ravnanja.
Poslovodstvo družbe tudi v primeru izjemno oteženih pogojev poslovanja ne sme iskati ustreznih, za družbo ugodnih poslovnih odločitev z neupoštevanjem oziroma kršenjem veljavne zakonodaje.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog -- zakonski znaki kaznivega dejanja - proizvodnja - količina - konoplja
Pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje prepovedane droge po 186. členu KZ-1 že iz zakonskega znaka „proizvodnja“ izhaja, da gre za izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila oziroma storilčevo ukvarjanje s pridelavo, kar pa je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku.
V določenih primerih zgolj neupravičeno gojenje konoplje ne bo zadostovalo za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal.
Kaznivo dejanje prikrivanja je trenutno kaznivo dejanje oziroma kaznivo dejanje stanja - dokončano je z nastankom prepovedanega stanja kot posledice, vzdrževanje protipravnega stanja (posest stvari) pa ni del kaznivega dejanja.
Ugotovljeno dejansko stanje še daje dovolj trdno podlago za uporabo instituta sostorilstva, saj naj bi osumljenec skupaj z bratom oškodovanko ne le ogovoril in stal poleg nje, temveč naj bi med soosumljenčevim poskusom ropa tudi stražil.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - opravičljiva zmota - izključitev protipravnosti - dokaz resničnosti - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Spolno udejstvovanje posamezne osebe lahko sodi v najintimnejšo sfero osebnega življenja posameznika in v takšnem primeru brez privolitve posameznika ni dovoljeno objavljati ničesar. Vendar to ne velja absolutno, temveč je treba pri presoji vprašanja, v katero sfero zasebnega življenja posameznika spada posamezni primer njegovega spolnega udejstvovanja, upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti vprašanje, ali je posameznik v zvezi z njegovim spolnim udejstvovanjem upravičeno (legitimno, razumno) pričakoval varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007800
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 299, 299/1. ZZZDR.
obrazložitev sodbe - nasilništvo - nasilništvo v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - družina
Kazenskopravni pojem družine kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilništva je lahko tudi širši od pojma družine, kot ga opredeljuje sedaj veljavni ZZZDR. Odločilno je zgolj dejansko razmerje skupnega življenja in bivanja članov takšne socialne skupnosti, ki je po svojih osnovnih značilnostih podobna zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti. Ugotovitev obstoja takšne skupnosti je rezultat vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera.
Pri kaznivih dejanjih ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 ni mogoče tvoriti konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, saj gre za kazniva dejanja zoper pravni promet, torej dejanja, pri katerih primarni objekt kazenskopravnega varstva predstavlja pravni promet, ne pa premoženje.
Dokazov informacijske narave sodišče ni dolžno izvajati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007786
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj
Dejstvo, da se je morala oškodovanka v strahu pred obsojenko umikati iz hiše, v kateri je sicer prebivala in je bil njen dom, ter zato hoditi po vasi in se v primeru hujšega mraza zatekati k sosedom, povsem jasno opredeljuje podrejen položaj, v katerega je bila z ravnanjem obsojenke potisnjena in zato predstavlja določno konkretizacijo tega zakonskega znaka.
kršitev kazenskega zakona - neupravičena proizvodnja in promet z nedovoljenimi snovmi v športu - načelo zakonitosti
Z Zakonom o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljenih snovi v športu, v katerem so naštete prepovedane snovi, med njimi v točki S1. anabolični steroidi, je Konvencija, z njo pa tudi Seznam, postala del našega notranjega prava. S tem je bilo zadoščeno načelu zakonitosti glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika tudi v delu, ki se nanaša na nedovoljene snovi v športu.