ZKP člen 372, 372/1-4.. KZ-1 člen 158, 158/1, 160, 160/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - negativna vrednostna ocena
Posplošenost izjav, pri čemer so nekatere od njih izražene v obliki namigovanj in ne trditev, negativna vrednostna ocena zasebnih tožilcev, ki se odraža skozi celotno inkriminirano besedilo anonimne prijave in skozi besede, ki jih je obsojenec o zasebnih tožilcih izrekel sosedi, ter odsotnost dejanske podlage za takšne očitke, so skupno tiste odločilne okoliščine, ki govorijo v prid kaznivega dejanja razžalitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00002381
ZKP člen 16, 265, 265/1, 344, 344/1, 344/3, 371, 371/2, 372, 372-2.. KZ-1 člen 300, 300/1.. ZNPPol člen 4, 33, 33-15.. URS člen 22, 29, 33, 35, 36.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - sprememba obtožbe - sprememba pravne opredelitve - isti historični dogodek - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - kršitev pravice do obrambe - pravica do izvajanja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - psihiatrični pregled obdolženca - prekoračitev policijskih pooblastil - nedotakljivost stanovanja - pravica do zasebne lastnine - pravica do zasebnosti
Za presojo istovetnosti med prvotnim opisom kaznivega dejanja in opisom v spremenjeni obtožnici ni pomembna pravna opredelitev dejanja, saj lahko državni tožilec pravno opredelitev spremeni v skladu s pravico, da razpolaga z obtožbo.
Sodišče bo odredilo psihiatrični pregled, kadar bo podan sum, da je bila v času storitve dejanja obdolženčeva prištevnost izključena ali zmanjšana. Sodišče pa bo glede na način storitve, obnašanje obdolženca v času, ko je bilo dejanje storjeno ali ob upoštevanju vseh drugih okoliščin primera ocenilo, ali je tak sum podan.
Dejstvo, da sodba II K 9437/2009 z dne 19. 5. 2014 v času obsodbe obsojenca za kaznivo dejanje pranja denarja še ni postala pravnomočna, na obstoj kaznivega dejanja pranja denarja ne vpliva, saj za obsodbo zadostuje obstoj objektivnih dejstev izvršitve predikatnega kaznivega dejanja, ki so v izpodbijani sodbi natančno opisana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00002437
ZKP člen 3, 371, 371/1-11, 372, 372-1.. KZ-1 člen 285, 285/3.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev dokazovanja - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - ugotavljanje dejstev - drug kazenski postopek - domneva nedolžnosti
Kaznivo dejanje po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 stori, kdor, zato da bi preprečil ali otežil dokazovanje v kazenskem postopku, predloži dokaze, za katere ve, da so lažni ali ponarejeni. Za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno, ali je bilo z dejanjem storilca dejansko preprečeno ali oteženo dokazovanje, temveč zadošča že sama predložitev dokazov, za katere storilec ve, da so lažni ali ponarejeni z namenom, da bi preprečil ali otežil dokazovanje v kazenskem postopku.
Prav tako se obsojenčev zagovornik ne more uspešno sklicevati na sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 114/99 z dne 7. 2. 2002, ki se ne nanaša na preprečitev ali otežitev dokazovanja v kazenskem postopku, temveč na odstranitev zemeljskih znamenj - mejnikov. V navedeni sodbi je Vrhovno sodišče podalo razlago zakonskega znaka "oteženo dokazovanje", ki se ne navezuje na večjo ali manjšo zapletenost dokazovanja določenega dejstva, temveč pomeni določene dodatne aktivnosti udeležencev postopka, ki ne bi bile potrebne, če mejnik kot dokaz o lastninski pravici na nepremičnini ne bi bil odstranjen oziroma premaknjen. Iz navedene sodbe ne izhaja stališče, za katerega se zavzema vložnik zahteve, da je za obstoj kaznivega dejanja po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 odločilno, ali je bilo z dejanjem storilca dejansko preprečeno ali oteženo dokazovanje. Kot že rečeno je za obstoj kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja odločilno, da je storilec predložil dokaze, za katere je vedel, da so lažni ali ponarejeni z namenom, da bi preprečil ali otežil dokazovanje v kazenskem postopku.
ZKP člen 420, 420/2.. KZ-1 člen 305, 305/1, 305/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja
Za kaznivo dejanje lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo ni pomembno, ali je tisti, zoper katerega je bilo domnevno uradno dejanje opravljeno oziroma kateremu se je storilec lažno izdajal za uradno osebo, vedel za lažnost takšnega delovanja oziroma lažnega izdajanja
premoženjsko pravni zahtevek - kršitev določb kazenskega zakona
Zahteva za varstvo zakonitosti pa utemeljeno napada odločbo kazenske sankcije v delu, ko ta določa nadaljnji pogoj v pogojni obsodbi. Kot rečeno je sodišče prve stopnje oškodovancu prisodilo premoženjskopravni zahtevek v višini 74.030,60 EUR ter hkrati obsojenemu v pogojni obsodbi določilo nadaljnji pogoj, da mora v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe navedeni znesek vrniti oškodovancu. Višje sodišče je sodbo v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da je oškodovanca z njim napotilo na pravdo, pri tem pa ni posegalo v odločitev o nadaljnjem pogoju v pogojni obsodbi. Tretji odstavek 50. člena KZ določa, da lahko v pogojni obsodbi sodišče določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku ne vrne premoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali ne izpolni drugih, v kazenskopravnih določbah predvidenih obveznosti. Pri tem velja, da se obsojencu lahko v nadaljnjem pogoju nalaga samo povrnitev škode, glede katere ima oškodovanec potreben pravni naslov v prisojenem premoženjskopravnem zahtevku iz adhezijskega postopka ali iz posebne pravde. Tako ni ovire, da je nadaljnji pogoj v pogojni obsodbi postavljen, kadar je znesek pravnomočno prisojen v pravdi in kadar ta še ni bil plačan. Drugače pa je, ko pravdni postopek še ni pravnomočno končan.
rok za izvršitev obveznosti - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - objektivne ovire
Dveletni rok za izvršitev obveznosti za obsojenca, ki s svojim ravnanjem ni prispeval k nastanku okoliščin, ki objektivno gledano onemogočajo tak način izvršitve kazenske sankcije, začne zato teči takrat, ko te ovire prenehajo. S tako razlago Vrhovno sodišče ohranja stališče, sprejeto v sodbi I Ips 58911/2011 z dne 16. 3. 2017, da je ta rok zakonski in zato nepodaljšljiv, vendar pa ga dopolnjuje z razlago, da začne teči šele takrat, ko prenehajo ovire, ki objektivno gledano onemogočajo tak način izvršitve kazni in jih obsojenec ni povzročil po svoji krivdi. Takšno stališče je tudi v skladu z vsebino desetega odstavka 86. člena KZ-1, ki ureja položaje, v katerih je na obsojenca mogoče nasloviti očitek, da zaradi njegovega ravnanja, ki ni bilo v skladu z določenimi nalogami v okviru dela v splošno korist in izpolnjevanjem navodil v okviru varstvenega nadzorstva v roku dveh let naloženega dela zato ni opravil po svoji krivdi, v nasprotnem primeru pa obsojenec ne more nositi škodljivih posledic, če je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi izpolnil svoje obveznosti, ki se nanašajo izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00003353
ZKP člen 372, 372/5, 450b, 450b/2.
sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - odločba o odvzemu premoženjske koristi
Pri presoji, ali naj sodišče sporazum o priznanju krivde sprejme, ima le dve možnosti: ali ga v celoti sprejme, ali pa ga v celoti zavrne
V obravnavani zadevi je sporazum vseboval dogovor o višini odvzema premoženjske koristi in je bil v tem delu v nasprotju z dovoljeno vsebino iz drugega odstavka 450.b člena ZKP, zato bi ga moralo sodišče zavrniti. Odstopanje od sporazuma, ki ga je sodišče že sprejelo, v delu o odvzemu premoženjske koristi ni dopustno in to kljub temu, da dogovor o odvzemu premoženjske koristi skladno z drugim odstavkom 450.b člena ZKP ne more biti predmet sporazuma.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008294
ZKP člen 10, 10/1, 372, 372/1-1. KZ-1 člen 324, 324/1, 324/3. URS člen 31.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – predrzna vožnja v cestnem prometu – zakonski znaki kaznivega dejanja – ogrozitvena posledica – poškodbena posledica – lex certa – ne bis in idem
V opisu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu morajo biti konkretizirane vse okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da storilčeva vožnja toliko odstopa od običajnih kršitev, da jo je možno že izkustveno opredeliti kot predrzno.
Načelo prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari (ne bis in idem) je opredeljeno v 31. členu Ustave, katere namen je v zagotavljanju pravne varnosti in pravnega miru na način, da se posameznik zaščiti pred večkratnim kazenskim obravnavanjem konkretiziranega in individualiziranega življenjskega dogodka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008295
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1.
kršitev kazenskega zakona - goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - prikazovanje dejanskih okoliščin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih
Iz okoliščin konkretnega primera, ob upoštevanju zaupnega odnosa, ki se je predhodno vzpostavil med obsojencem in oškodovanko, in dejstvu, da je obsojenec vedel, da je oškodovanka ravno v tistem času prejela denar iz naslova prodaje stanovanja, je nedvomno mogoče sklepati, da je obsojenec, četudi ne eksplicitno (expressis verbis), pač pa z opisovanjem finančnih težav, povezanih z domnevnim odprtjem tovarne, oškodovanki povsem nazorno izrazil željo, naj mu posodi denar.
Opis kaznivega dejanja zagovornici ne daje nobene podlage za očitek kršitve kazenskega zakona, saj iz opisa dejanja jasno in določno izhaja, med drugim tudi to, na kakšen način je obsojenec oškodovanko z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto, ko ji je zatrdil, da ustanavlja firmo, ki se bo ukvarjala z bio oljem, in da ji bo denar vrnil v dveh mesecih, ter ji v ta namen izročil pisno potrdilo.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nevarna vožnja v cestnem prometu - huda telesna poškodba storilca
Pri kaznivem dejanju po 314. členu KZ-1 razlaga, da samoogrozitvena ali samopoškodbena dejanja, kljub temu, da storilec sproži (nevarne) sile, ki jih ne more več obvladovati, s kazenskopravnega vidika niso kazniva, ni bila nikoli resno problematizirana.
Ni se mogoče strinjati z vložnikom, da že jezikovna razlaga spremenjene določbe 324. člena po noveli KZ1-B, podprta z namensko, ne dopušča drugačne razlage, kot da je predmet ogrožanja in v kvalificirani oblikah poškodovanja vsaka oseba, torej tudi voznik sam.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - javna listina - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - dnevnik vzgojne skupine
Pritrditi je stališču nižjih stališč, da je dnevnik vzgojne skupine javna listina v smislu tretjega odstavka 251. člena KZ-1 že zato, ker se mora voditi pri poslovanju dijaškega doma na podlagi 55. člena Pravilnika o bivanju v dijaških domovih izdanega na podlagi 86. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Vložnikovo sklicevanje na Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju oziroma na Pravilnik o obrazcih javnih listin v srednješolskem izobraževanju, torej na podzakonske predpise s področja vzgoje in izobraževanja, ki določajo, katere listine so javne ni pravno upoštevno, saj podzakonski predpis ne more ožati ali širiti definicije, ki jo vsebuje zakonski predpis.
Okoliščine, na podlagi katerih zakon posamezni listini daje status javne listine, opredeljujeta tako ZPP v 224. členu kot ZUP v 169. členu, kot navaja že vložnik. Obe določili kot bistveno sestavino javne listine vidita v njenem izvoru, ki je državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil. Listina pa je lahko javna le, če jo ti organi izdajo v mejah svoje pristojnosti oziroma v predpisani obliki. Kot javna listina po določbi tretjega odstavka 179. člena ZUP veljajo potrdila in tudi druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, ob pogoju, da so le-te v skladu s podatki uradne evidence. Dijaški domovi izvajajo javno službo na podlagi zakonskega (javnega) pooblastila; organi dijaškega doma oziroma strokovni delavci pa na podlagi tega pooblastila in v skladu s predpisi (Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Pravilnikom o bivanju v dijaškem domu) vodijo predpisane evidence in predpisano dokumentacijo. V tretji alineji 55. člena citiranega pravilnika je med dokumentacijo, ki jo vodijo organi dijaškega doma določeno tudi vodenje dnevnika vzgojne skupine, ki med drugim vsebuje podatke, vezane na vzgojno izobraževalni proces z vzgojno skupino in dijake. Ker dokazuje evidenco o delu vzgojiteljev ter dijakov vzgojne skupine v določenem šolskem letu (zato je zanj obstajala obveznost predložitve šolski inšpekciji ob obravnavi poslovanja dijaškega doma), je dnevnik vzgojne skupine javna listina tudi na tej podlagi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00000297
URS člen 35.. ZKP člen 83, 83/2, 370, 370/1-1, 371, 371/1-8.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - snemanje izjave - načelo sorazmernosti - pravica do osebne varnosti - kolizija ustavno varovanih pravic
Zvočno snemanje obsojenca in posredovanje posnetka organom pregona zaradi kazenskega pregona obsojenca, nedvomno pomeni poseg v obsojenčevo pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave. Vendar pa je bil po presoji Vrhovnega sodišča, ob uporabi načela sorazmernosti, poseg v obsojenčevo pravico do zasebnosti v konkretnem primeru dopusten. Zvočni posnetek, ki ga je sodišče upoštevalo kot dokaz, je namreč nastal v trenutku obsojenčevega izvrševanja izredno hudega kaznivega dejanja - napeljevanja h kaznivemu dejanju umora po 2. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 127. člena KZ. Pravica do osebne varnosti oziroma življenja oškodovanke ima v konkretni situaciji nedvomno prednost pred osebnostno pravico obsojenca do glasu oziroma zasebnosti, v katero je bilo poseženo z zvočnim snemanjem v trenutku izvrševanja kaznivega dejanja in z izvedbo dokaza s poslušanjem posnetka na glavni obravnavi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00000310
KZ člen 254, 254/1, 254/3.. ZKP člen 371, 371/2, 395, 395/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - direktor gospodarske družbe - poslovodja gospodarske družbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - dolžnost opredelitve do pritožbenih navedb - vpliv na zakonitost sodbe
Kot je utemeljeno presodilo že sodišče prve stopnje (5. in 6. točka razlogov sodbe) ter pritožbeno sodišče (6., 7. in 8. točka razlogov sodbe) za obstoj kazenske odgovornosti v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ni treba, da je storilec formalni direktor družbe, temveč zadošča, da v podjetju dejansko prevzame vlogo poslovodnega organa družbe. Obsojencu očitano kaznivo dejanje lahko namreč stori vsakdo, kdor da z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, lažne podatke o zakonito pridobljenih dohodkih, stroških, predmetih ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov ali drugih prepisanih obveznosti, ali na drug način preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti.
Pritožbeno sodišče v razlogih sodbe ni omenilo, da so obsojenčevi zagovorniki v pritožbi predlagali, da sodišče druge stopnje posluša zvočni posnetek zaslišanja priče M. A., niti ni pojasnilo, zakaj tega dokaznega predloga ni izvedlo. Pritrditi je treba zahtevi za varstvo zakonitosti, da je pritožbeno sodišče s takšnim ravnanjem kršilo določbo prvega odstavka 395. člena ZKP, po kateri mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi odločbe presoditi pritožbene navedbe ter obsojenčevo pravico do obrambe, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe pritožbenega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008289
ZKP člen 285, 285c, 285c/2, 285č, 285č/6, 354, 354/1, 355, 355/2, 371, 371/2, 372, 372-4, 450č, 450č/3. KZ člen 126, 126/5-2, 244, 244/1, 244/2. KZ-B člen 261, 261/3. ZVis člen 37, 37/3, 72, 72/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba na podlagi priznanja krivde - predobravnavni narok - sporazum o priznanju krivde - pritožbeni razlogi - prosta presoja dokazov - načelo materialne resnice - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - javna služba - financiranje javne službe - uradni položaj - gospodarska dejavnost - tržna dejavnost - razlaga zakona
Obdolženec se s priznanjem krivde ne odpove ugotavljanju dejanskega stanja, temveč se odpove ugotavljanju dejanskega stanja na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi. Z drugimi besedami, predsednik senata dokaze ocenjuje na enak način kot po opravljeni glavni obravnavi: z vestno presojo vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi na tak način preveri, ali je o krivdi, ki jo je obdolženec priznal, prepričan ali ne.
Prvenstveno merilo za presojo, ali gre pri neposrednem plačilu uporabnika za nejavno financiranje javne službe ali za tržni vir javnega zavoda, je torej zakonska opredelitev obsega javne službe. ZVis tega obsega ni določil in ga še vedno ne določa. V strokovni literaturi je zavzeto jasno stališče, da plačilo izrednega študija pomeni nejavno financiranje javne službe. Poleg tega je cena zagotavljanja blaga in storitev javne službe določena s predpisom, cena blaga in storitev dopolnilne (tržne dejavnosti) pa zaradi proste konkurence ne sme biti določena s predpisom. Izredni študij pomeni le prilagoditev organizacije in časovne razporeditve predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov, ki se opravi na način in po postopku, določenem s statutom (z drugim odstavkom 114. člena Statuta Univerze na Primorskem je predpisano, da je izredni študij po vsebini in zahtevnosti enak rednemu). Posledica opravljenega študijskega programa za pridobitev izobrazbe, predpisana s prvim odstavkom 32.a člena ZVis (pridobitev javnoveljavne izobrazbe z diplomo, ki je javna listina), ni vezana na način študija, temveč na opravo vseh obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe. Vrhovno sodišče na tej podlagi zaključuje, da ni mogoče sprejeti stališča nižjih sodišč, da izvajanje izrednega študija pomeni opravljanje tržne dejavnosti.
Jezikovna razlaga prvega in drugega odstavka 244. člena v zvezi z 2. točko petega odstavka 126. člena KZ sicer navaja na sklep, da opravljanje sleherne dejavnosti, poklica ali nalog, za katere je predpisano ali dogovorjeno plačilo, pomeni opravljanje gospodarske dejavnosti. Vendar taka razlaga, po kateri za gospodarsko dejavnost zadošča že sama odplačnost, ni pravilna, ker ne upošteva namena prvega odstavka 244. člena KZ in tudi ne umeščenosti inkriminacije v zakonsko poglavje. Jezikovno razlago je zato treba dopolniti s sistematično in namensko razlago. Tako dopolnjena in celovita razlaga privede do sklepa, da v položaju, ko pri opravljanju določene dejavnosti, poklica ali nalog, ni nič gospodarskega (ko torej ne gre za proizvodnjo ali promet blaga, opravljanje storitev na trgu, bančno ali drugo finančno poslovanje), ne gre za gospodarsko dejavnost – četudi je opravljanje take dejavnosti, poklica ali nalog odplačno.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic – razpolaganje s premoženjem gospodarske družbe – omejena teorija družbenikov – vodenje ali nadzorstvo gospodarske družbe – ločenost premoženja
Z namenom poenotiti sodno prakso Vrhovno sodišče poudarja, da je premoženje družbe z omejeno odgovornostjo ne le navzven, temveč tudi v razmerju do njenega edinega družbenika tuje premoženje. Poslovodja, četudi je hkrati edini družbenik družbe, je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Določba prvega odstavka 244. člena KZ prvenstveno varuje premoženjske interese družbe in zgolj posredno tudi premoženjske interese njenih družbenikov. Zato je v obravnavanem primeru, ko je poslovodja v nasprotju z zakonom in interesi družbe z omejeno odgovornostjo, na škodo družbe razpolagal s premoženjem družbe in s tem izrabil svoj položaj ter drugemu pridobil premoženjsko korist, uresničil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena KZ.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 37, 37/2, 213, 213/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - napeljevanje
Napeljevanje mora biti takšno in tako določno, da se lahko ugotovi, h kateremu kaznivemu dejanju napeljevalec napeljuje. Ni treba, da napeljevalec pozna pravno opredelitev kaznivega dejanja. Njegovo ravnanje pa mora biti takšno, da je zmožno izzvati pri storilcu odločitev za kaznivo dejanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008255
ZKP člen 372, 372-1, 395, 395/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 257, 257/3.
goljufija - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufivi namen - premoženjska korist - presoja pritožbenih navedb
Obsojenec si je s tem, ko je prevzel zdravila na podlagi receptov, ki jih je nedovoljeno in neupravičeno sam napisal, pridobil protipravno premoženjsko korist (tudi če bi jih ali jih je namenil za zdravljenje družinskega člana).
Obsojenčev namen pridobiti si protipravno premoženjsko korist je v opisu dejanja konkretiziran tudi z navedbami, da je poskrbel za unovčitev ponarejenih receptov in prevzem zdravil v lekarnah po drugih osebah, ob tem da je vedel, da sam ni
upravičen predpisovati teh specifičnih zdravil (za katere velja poseben postopek predpisovanja) in da osebe, na katere so bili recepti izdani, do teh zdravil niso bile upravičene niti jih niso potrebovale.