Obsojenčevo sklicevanje na odsotnost protipravnosti njegovega ravnanja ter smiselno zatrjevanje pravne zmote, ne more biti uspešno iz dveh razlogov. Prvič zato, ker obsojenec potem, ko je družba I., d. o. o., postala insolventna, ni izvedel ukrepov oziroma izpolnil obveznosti, ki jih za primere insolventnosti predpisuje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), temveč je mimo teh pravil pridobival določena denarna sredstva, ki jih niti ni namenil za poplačilo obveznosti do svojih delavcev, temveč je očitno dal prednost drugim upnikom družbe.
Reševanje gospodarske družbe na način, kot je to storil obsojenec, torej mimo določil ZFPPIPP, delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev.
Za kaznivo dejanje obrekovanja zadostuje, da je izjava posredovana drugim, kar opredeljuje raznašanje neresničnega dejstva, ki predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja obrekovanja.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – sestavljeno kaznivo dejanje - kaznivo dejanje ropa – premoženjsko kaznivo dejanje – kaznivo dejanje zoper življenje in telo – realni stek
S pravnomočno sodbo, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega štirih kaznivih dejanj ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1, določba prvega odstavka 54. člena KZ-1 ni bila prekršena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2008129
ZKP člen 277, 277/1-1, 293, 293/3, 357, 357/1-4, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-3, 402, 402/3, 420, 420/1, 420/5, 428, 428/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 91, 91/2. URS člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predhodni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega akta - sklep o ustavitvi kazenskega postopka - zavrnilna sodba - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - prenehanje teka zastaranja - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe - pravica do pritožbe - ustavna pritožba - dovoljenost pritožbe - presoja pritožbenih navedb - vsebinska presoja - formalna presoja - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnega sredstva - obseg preizkusa
Tudi za postopke po razveljavitvi pravnomočne sodbe z ustavno pritožbo, ker po razveljavitvi pravnomočne odločbe zastaranje ne teče več, velja, da se mora postopek končati v razumnem roku oziroma v roku, ki ne more biti drugačen kot rok za novo sojenje v postopku, ko je bila pravnomočna sodba razveljavljena z izrednim pravnim sredstvom.
Zavrženje obtožnega akta na podlagi določbe prvega odstavka 437. člena ZKP iz razlogov po 277. členu ZKP je formalna odločitev, ki jo sodišče sprejme v fazi takoimenovanega predhodnega preizkusa obtožnega predloga, ki ga mora opraviti takoj po prejemu obtožnega predloga. Če se je kazenski postopek že začel, se določba 437. člena ZKP ne more uporabiti.
Če je pravnomočna sodba razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča, se sojenje pred pristojnim sodiščem, ki mu je bila zadeva vrnjena v novo odločanje, znajde v enaki fazi postopka, kot v primerih, ko bi sodno odločbo razveljavilo hierarhično višje sodišče znotraj sistema rednega sodstva
Ob presoji, da je obsojenec vedel, da so računi, ki jih je predložil davčnemu organu, lažni, sodiščema ni bilo treba še dodatno ugotavljati, ali je obsojenec vedel za celotno verigo nezakonitih transakcij, in s tem tudi za družbo E., d. o. o., kot „missing trader“ družbo na vrhu te verige, ki je (najprej) izdala fiktivne račune družbi D., d. o. o., ta pa nato obsojencu, na računih družbi D., d. o. o., obračunanega DDV pa v proračun nikdar ni plačala.
Na podlagi lažnih računov namreč odbitka vstopnega DDV ni mogoče uveljavljati.
Ravnanje v nasprotju s Poslovnikom Državnega zbora oziroma Pogoji za delo lahko pomeni kršitev notranjih pravil, s katerimi je urejeno poslovanje državnega zbora in nemoteno delo poslancev, nikakor pa to nima vpliva na presojo morebitne protipravnosti obsojenčevega ravnanja.
Ključnega pomena je, da se storilec brez uporabe tehnološkega pripomočka, v konkretnem življenjskem primeru s prostim očesom, ne bi mogel seznaniti z njeno vsebino.
Pravica do komunikacijske zasebnosti v prvi vrsti predstavlja varstvo posameznikovega interesa, da se ne le država, pač pa tudi nepovabljeni tretji, ne seznanijo z vsebino sporočila, ki ga posreduje preko kateregakoli sredstva, ki omogoča izmenjavo oziroma posredovanje informacij (na daljavo); kot tudi posameznikovega interesa, da ima nadzor in svobodo nad tem, komu, v kakšnem obsegu, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bo posredoval določeno sporočilo.
S samim fotografiranjem obsojenec še ni storil ničesar takega, kar bi sodilo že v kazenskopravno sfero. Četudi bi tako fotografijo s celostno podobo oškodovanke objavil na način, da niti z naknadnimi tehničnimi prijemi, ne bi bilo mogoče ugotoviti vsebine prejetega sporočila, v njegovem ravnanju ne bi bilo protipravnosti. R. pa je prestopil s tem, ko se je v postprodukciji z naknadno obdelavo prvotnega posnetka seznanil z vsebino SMS sporočila, ki ga je oškodovanki posredoval dr. P. K., in nato del fotografije, na kateri je vidna le oškodovankina dlan in v njej telefon ter vsebina SMS sporočila, objavil na navedeni spletnem mediju. Na ta način pa je udejanjil vse zakonske znake kaznivega dejanja po tretjem odstavku v zvezi z 2. točko drugega odstavka 139. člena KZ-1B.
Če je zakonski znak kaznivega dejanja določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanja ne bo ponavljalo. Vključen bo že v del opisa konkretnega dejanskega stanu. Predvsem pri tako imenovanih subjektivnih znakih kaznivega dejanja, kot „z namenom“ ali „vedoma“, ko gre za psihične procese, je opis dovolj opredeljen že z navedbami zakonskih znakov oziroma elementov kaznivega dejanja. Na namen sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin. Zaključek o obstoju določenega namena je stvar obrazložitve sodbe, ne pa opisa v izreku sodbe.
Kršitev dokaznega pravila iz prvega odstavka 355. člena ZKP (da sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi) ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Ker v obravnavanem primeru ne gre za dokaz, na katerega bi se sodba izključno ali v odločilni meri opirala, zatrjevana kršitev določbe 355. člena ZKP ni vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
V skladu z določbo četrtega odstavka 249. člena ZKP sme sodišče, če so za kakšno vrsto izvedenskega dela imenovani sodni izvedenci, postaviti druge izvedence samo, če bi bilo nevarno odlašati, če so sodni izvedenci zadržani, ali če to zahtevajo druge okoliščine. V obravnavanem primeru je obstoj takšnih drugih okoliščin za postavitev izvedenca utemeljen v načelu ekonomičnosti kazenskega postopka. F. K. je bil namreč v obravnavani kazenski zadevi s strani sodišča postavljen kot sodni izvedenec, ki je že izdelal pisno izvedensko mnenje. Dejstvo, da je bil F. K. med dolgoletnim kazenskim postopkom razrešen kot sodni izvedenec, še preden je bil zaslišan na glavni obravnavi, je od sodišča terjalo, da ga na glavni obravnavi v skladu z določbo četrtega odstavka 249. člena ZKP zapriseže kot sodnega izvedenca.
Za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku je treba uporabiti določbe civilnega prava, zato lahko sodišče oškodovancu poleg glavne terjatve prisodi tudi ustrezne zamudne obresti. Sodišče torej v tako imenovanem adhezijskem postopku odloča z uporabo predpisov civilnega prava (378. člen Obligacijskega zakonika), po katerih v primeru zamude dolžnika z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolžnik poleg glavnice dolguje še zamudne obresti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2008182
KZ člen 111, 111/1-4, 240, 240/1, 240/2, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - začetek teka zastaranja - nadaljevano kaznivo dejanje - pravna opredelitev - stek kaznivih dejanj - načelo konsumpcije - načelo inkluzije - blanketna norma - dopolnilna norma - opis dejanja - pravno odločilna dejstva - izrek pravnomočne sodbe - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - razmerje subsidiarnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ne gre za navidezni stek zaradi razmerja konsumpcije, saj kaznivo dejanje davčne zatajitve ni iste vrste kot ponarejanja ali uničenja poslovnih listin ali kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja. Izvršitveni obliki obeh kaznivih dejanj sta različni. Zakonski znaki obeh kaznivih dejanj so različni, kaznivo dejanje zatajitve davčnih obveznosti je mogoče storiti tudi na drugačen način, ne le s predložitvijo ponarejenih poslovnih listin in pri kaznivem dejanju ponareditve poslovnih listin storilec ne zasleduje tega, da bi dosegel neko premoženjsko korist oziroma se izognil plačilu davčnih obveznosti, ki jih je dolžan plačati.
Če dopolnilna norma nadomešča del opisa dejanja kot življenjskega dogodka (če bi šlo za opis dejstev), mora biti v opisu dejanja jasno označena.
Vprašanje, ali je podano kaznivo dejanje in ali je opis dejanja jasen in so v njem opisana vsa odločilna dejstva se presoja po tem, ali so opisani znaki kaznivega dejanja, ki so navedeni v blanketni in dopolnilni normi.
nevarna vožnja v cestnem prometu - vzročna zveza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za oceno pravno relevantne vzročnosti je pomembno le, ali je iskati vzrok za nastalo posledico v ravnanju obsojenca ali ne, ravnanja oškodovanca pa so pomembna le, če predstavljajo takšna ravnanja ali okoliščino, ki obsojenčevo ravnanje povsem izključi oziroma razvrednoti. Samo v slednjem primeru, bi bilo mogoče govoriti o pretrganju vzročne zveze med kršitvijo cestno prometnih predpisov s strani obsojenca in nastalimi posledicami. Ni mogoče pritrditi vložniku, da je okoliščina, da sopotnica v obsojenčevem vozilu ni bila pripeta z varnostnim pasom pretrgala vzročno zvezo med nedvomno protipravnim ravnanjem obsojenca in smrtjo sopotnice. Prepovedane posledice ne bi bilo moč pripisati ravnanju obsojenca le, če bi se izkazalo, da bi do posledice prišlo tudi, če bi obsojenec ravnal v skladu s predpisi, ali če bi bila prepovedana posledica objektivno nepredvidljiva. Kot sta v izpodbijani pravnomočni sodbi pravilno ugotovili že sodišči prve in druge stopnje, obsojenčeva nevarna vožnja pod tako močnim vplivom alkohola, da je bil zaradi učinka alkohola absolutno nesposoben za vožnjo v cestnem prometu, predstavlja vzrok smrti oškodovanke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008174
ZKP člen 39, 39/1-6, 44, 44/1, 248, 251, 251/1, 371, 371/1-8, 371/2. KZ člen 217, 217/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izvedenstvo – strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama – prosta presoja dokazov – dvom v nepristranskost – izločitev izvedenca - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – goljufija – zavarovalniška goljufija – goljufivi namen
Goljufivi namen pri kaznivem dejanju goljufije po 217. členu KZ je bodisi obogatitveni bodisi oškodovalni, pri čemer je obogatitveni goljufivi namen, torej namen sebi ali drugemu pridobiti protipravno premoženjsko korist, podan, kadar oseba, ki zasleduje določeno premoženjsko korist, za povečanje lastnega ali tujega premoženja nima pravne podlage in se tega tudi zaveda.
Strokovno mnenje, ki je bilo pred začetkom kazenskega postopka izdelano za eno izmed strank kazenskega postopka, ni izvedenstvo po ZKP, četudi ga je pripravil sodni izvedenec. Vendar pa to ne pomeni, da strokovno mnenje v takem primeru predstavlja nedovoljen dokaz, ki bi ga moralo sodišče iz spisa izločiti in nanj ne bi smelo opreti sodne odločbe.
Obstoj okoliščin, ki zbujajo dvom v nepristranskost izvedenca, pomeni izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP, ki se na podlagi prvega odstavka 44. člena ZKP smiselno uporablja tudi za izvedence.
KZ-1 člen 172, 172/1. ZKP člen 18, 238, 240, 240/2, 395, 395/1.
spolna zloraba slabotne osebe – zakonski znaki kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov
Slabotnost osebe, ki je napadena s spolnimi dejanji, se nanaša tako na njeno prizadetost na duševnem področju, kot tudi na nemoč v fizičnem smislu. Varstveni objekt je pravica do spolne samoodločbe oseb, ki zaradi stanja (slabosti) niso sposobne izraziti svojega nasprotovanja storilčevemu ravnanju oziroma dati veljavne svobodne privolitve k posameznim spolnim dejanjem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008160
ZKP člen 371, 371/1-11. URS člen 29. KZ-1 člen 196, 196/1.
bistvene kršitve določb postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - nerazumljiv izrek - nasprotje v izreku sodbe - kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev
Prepovedana posledica pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 nastopi že z neplačilom prispevkov, če so izpolnjeni pogoji za krivdno odgovornost storilca. Delodajalec je torej zaposlenim delavcem že z neplačilom predpisanih prispevkov omejil pravico do bruto plače.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008211
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 261, 261/3, 261/4. URS člen 23.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi - pravica do nepristranskega sodišča - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - uradna oseba - stečajni upravitelj
Okrožno sodišče v Murski Soboti je v ponovljenem sojenju, po načelu proste presoje dokazov, dokaze ponovno izvedlo in jih presodilo. Obramba je imela možnost v ponovljenem postopku na glavni obravnavi pričam in izvedencu finančne stroke postavljati vprašanja in tudi podati pojasnila oziroma pripombe k njihovim izpovedim, prav tako pa predlagati dokaze, kar je, kot izhaja iz podatkov spisa, tudi storila. Vrhovno sodišče k temu dodaja, da je v obravnavanem postopku treba ločiti fazo pridobivanja oziroma zbiranja dokazov in fazo njihove presoje oziroma subsumpcije pod zgornjo premiso sodniškega silogizma. Četudi so bili nekateri izmed dokazov v fazi predkazenskega postopka oziroma glavne obravnave zbrani s strani sodišča, za katerega je bilo kasneje ugotovljeno, da ne izpolnjuje standarda videza nepristranskega sodišča, to še ne pomeni, da so takšni dokazi sami po sebi zaradi tega nezakoniti. Kot že rečeno so bili vsi dokazi, ki jih je zbralo Okrožno sodišče v Mariboru, pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti ponovno izvedeni oziroma pretreseni na glavni obravnavi, Okrožno sodišče v Mariboru pa jih je presodilo na podlagi njihove neposredne izvedbe.
Stališče vložnika zahteve za varstvo zakonitosti, da so dokazi, pridobljeni s strani sodišča, za katerega je bilo kasneje ugotovljeno, da ni izpolnjevalo videza nepristranskega sodišča, sami po sebi, a priori nezakoniti dokazi, je mogoče presoditi tudi v luči analogije s procesno situacijo prenosa krajevne pristojnosti na podlagi določbe 35. člena ZKP. Stališče obsojenčeve obrambe bi namreč pomenilo, da v primeru, ko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, iz razloga, ker pred sodiščem, pred katerim teče postopek, ni zagotovljen videz nepristranskosti sojenja, to samo po sebi pomeni, da bi sodišče, na katerega se prenese sojenje, moralo kot nedovoljene izločiti vse dokaze, ki so bili pridobljeni pred sodiščem, s katerega se je postopek prenesel na drugo stvarno pristojno sodišče. Takšno stališče pa ne upošteva razlikovanja med fazo zbiranja in vrednotenja dokazov in nima podlage v določbi drugega odstavka 18. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008164
ZKP člen 371, 371/1-8. URS člen 34, 35, 37. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3. ZEPT člen 8.
bistvene kršitve določb postopka - nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - IP naslov - komunikacijska zasebnost - tehtanje pravic in interesov oškodovanca in obdolženca - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev - resna kritika
Z objavo komentarja na javno dostopnem spletnem portalu se je obsojenka zavestno odpovedala svoji zasebnosti, zato tudi podatek o IP naslovu ni užival varstva z vidika komunikacijske zasebnosti.
Do kršitve ustavne pravice do komunikacijske zasebnosti v obravnavanem primeru glede na okoliščine, naravo in vsebino komunikacije ni prišlo, zato za pridobitev podatka o IP naslovu naprave, preko katere je bil oddan sporni komentar, odločba sodišča, ki jo sicer za posege v komunikacijsko zasebnost zahteva 37. člen Ustave, ni bila potrebna.
Do kršitve določbe ZEPT je v konkretnem primeru prišlo s strani zasebnika - ponudnika portala in ne s strani države. V tem primeru je po presoji Vrhovnega sodišča treba opraviti tehtanje med pomenom in resnostjo kršitve z vidika obsojenkinega položaja, na eni strani, in pravicami oškodovanca, v katere je bilo poseženo s kaznivim dejanjem, ter njegovemu interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic, na drugi strani.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008161
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1. KZ-1 člen 211, 211/1.
bistvene kršitve določb postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - pravice do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - goljufija - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Izrek sodbe mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo določeno kaznivo dejanje. V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni treba, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu, in če se nanašajo na subjektivni element kaznivega dejanja. Pri namenu, naklepu, ipd. gre za stvar notranjega dogajanja storilca, ki kot tako ni razvidno navzven, kakor to velja za način storitve kaznivega dejanja. Gre za presojo dejstev in dokazov, kar spada v obrazložitev in ne v izrek sodbe. Opis kaznivega dejanja je sicer pomemben iz dveh razlogov, in sicer daje obdolžencu možnost obrambe, ki je lahko učinkovita le, če so zakonski znaki kaznivega dejanja, ki se mu očitajo, dovolj konkretizirani, po drugi strani pa preprečuje dvojno sojenje o isti stvari.
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, vendar mora obrazložiti, zakaj predlagani dokaz ne bi bil pomemben in ne more vplivati na dokazno oceno. Navedeno pa seveda ne pomeni, da vsakršna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga zadošča. Obrazložitev mora biti razumna, notranje skladna in logično vzdržna. Konkretna obrazložitev pa to ni in je zato sodišče kršilo obsojenki pravico do izvajanja dokazov.
Sodišče prve stopnje je najprej ocenilo, da gre za razbremenjujoč dokaz, vendar je takoj za tem zaključilo, ne da bi pričo zaslišalo, da temu, da bi obdolženki denar izročili P., ne verjame. S tem pa je napravilo vnaprejšnjo dokazno oceno, s čimer je kršilo obdolženkama pravico do obrambe.
Pri reševanju kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ki jo v kazenskopravnem smislu obravnava 158. člen KZ-1, je treba upoštevati vse okoliščine primera kot celote in se ne sme izhajati zgolj iz jezikovne razlage posamezne sporne izjave oziroma izjav.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008157
ZKP člen 216, 216/1, 244.a, 273, 273/1, 299, 299/5, 371, 371/1-8, 371/1-11, 450.a, 450.b, 450.b/2. ZZPrič člen 10. URS člen 29, 29-3, 36, 36/3. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
bistvene kršitve določb postopka - sklep procesnega vodstva - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - razkritje podatkov zaščitene priče - zasliševanje zaščitene priče - hišna preiskava - nedotakljivost stanovanja - nedovoljeni dokazi - navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi - vročitev obtožnice - zaslišanje preko videokonference - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združba
Odvzem premoženjske koristi ne more biti predmet sporazuma o priznanju krivde.
Vse stranke postopka so imele možnost priči R. neposredno zastavljati vprašanja ter izpodbijati resničnost njegovih izjav in se z njim soočiti, zato kršitve pravic obsojencev do soočenja z obremenilno pričo niso podane.
Potek in pravilnost postopka podelitve zaščite R. nimata vpliva na sprejete zaključke v obravnavani zadevi, sodišče prve stopnje pa za presojo pravilnosti in zakonitosti postopka podelitve zaščite R. niti ni pristojno. Gre za izjavo, ki jo je R. podal v posebnem, ločenem postopku po določbah ZZPrič, ki je relevantna zgolj za odločitev o vključitvi v program zaščite in ne za obravnavani kazenski postopek. Ker sodišče z navedeno R. izjavo ni seznanjeno in se izpodbijana pravnomočna sodba nanjo ne opira, bi po presoji Vrhovnega sodišča zagovorniki morali izkazati, kako so podatki spisa Okrožnega državnega tožilstva vplivali na konkretni kazenski postopek.
Obramba ima v kazenskem postopku pravico z različnimi dokazi izpodbijati verodostojnost obremenilnih prič (in drugih dokazov), pri čemer je za oceno njihove verodostojnosti pristojno sodišče (tretji odstavek 16. člena ZKP in prvi odstavek 18. člena ZKP).
Po presoji Vrhovnega sodišča bi stališče zagovornikov, da hišne preiskave ni mogoče opraviti brez obvestila in navzočnosti imetnika stanovanja pri preiskavi, lahko privedlo do situacije, ko preiskave stanovanja (tudi v nujnih primerih) zaradi odsotnosti imetnikov stanovanja ali njihovih zastopnikov ne bi bilo mogoče opraviti.
V kolikor bi priča odgovarjala na vprašanja v zvezi s postopkom izvedbe zaščite, bi šlo za obid stopnje tajnosti spisa, prav tako bi se razkrila vsebina postopka zaščite priče.
Poziv sodišča, da okrožna državna tožilka specificira svoj dokazni predlog, po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja kršitve določb ZKP; gre za dopusten poziv sodišča k naknadni konkretizaciji (pravočasno podanega) dokaznega predloga, ki je namenjen ekonomičnosti postopka.
V konkretnem postopku bi bilo obdolženca mogoče zaslišati preko videokonference.
Posplošene obrazložitve dokaznega predloga ni mogoče šteti za dokazni predlog, ampak za pripombo oziroma mnenje, ki nima pravnega učinka.
Ker je državna tožilka na prvem naroku za glavno obravnavo predstavila obe obtožnici, zagovornikove navedbe, da obsojeni z obtožnico ni bil seznanjen, niso utemeljene.
ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. KZ-1 člen 249, 249/1.
kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - davčna zatajitev
Obsojencu se očita preslepitev z navedbo lažnih podatkov o davčnih odhodkih, izvirajočih iz rezervacij, oblikovanih in uveljavljenih v nasprotju z določbami 20. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter Slovenskih računovodskih standardov. Sklicevanje na te določbe je presplošno. Iz izreka ni razvidno, za katero vrsto rezervacij sploh gre. Navedba lažnih podatkov je konstitutiven znak predmetnega kaznivega dejanja, zato je konkretizacija tega zakonskega znaka nujna. Dejanje, katerega zakonski znaki v izreku sodbe niso v celoti konkretizirani, ni kaznivo dejanje.