KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00011572
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 274, 274/1, 274/2.
kršitev kazenskega zakona - grdo ravnanje s podrejenim - izvršitvena ravnanja - čas storitve kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje grdega ravnanja s podrejenim po 274. členu KZ-1 je eno izmed kaznivih dejanj zoper vojaško službo, ki so uvrščena v sedemindvajseto poglavje KZ-1. Prvi odstavek navedenega člena določa dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja: prva je grdo ravnanje s podrejenim, to je takšno ravnanje, ki je usmerjeno na telo podrejene osebe, tudi če ne gre za povzročanje telesnih poškodb; druga oblika tega dejanja je ravnanje nadrejene vojaške osebe, s katerim ta oseba v službi ali v zvezi z njo žali človeško dostojanstvo podrejenega z vsemi oblikami poniževalnega, žaljivega ali podcenjujočega odnosa. V drugem odstavku je predvideno hujše kaznivo dejanje, ko nadrejena vojaška oseba stori dejanje proti več osebam1. Za izpolnjenost zakonskih znakov kaznivega dejanja zadošča, da gre za enkraten dogodek.
Pri obsojenčevih ravnanjih gre za drugo izvršitveno obliko tega kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišč, da obsojenčeva ravnanja, opisana v izreku sodbe sodišča prve stopnje, v okviru opravljanja vojaške službe niso običajna ali pravno dopustna. Iz izreka izhaja, da so se oškodovanci počutili prizadeto, nemočno in ponižano, torej je bila prizadeta njihova pravica do osebnega dostojanstva, s čemer so podani vsi zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja.
Po presoji Vrhovnega sodišča je čas storitve obravnavanih ravnanj (ki sicer ni zakonski znak kaznivega dejanja po 274. členu KZ-1), konkretiziran v zadostni meri. Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je obsojenec obravnavano dejanje storil v obdobju treh mesecev, natančneje od 27. 10. 2011 do 16. 1. 2012. Očitki obsojencu so vsebinsko določno opredeljeni, kar mu je omogočalo učinkovito obrambo, sicer pa je podal zagovor tudi v zvezi s časovno komponento očitanih ravnanj; zatrjeval je, da je bil v obravnavanem obdobju večinoma odsoten oziroma je domov odhajal prej. Zato kršitev obsojenčeve pravice do obrambe ni podana
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00010953
ZKP člen 420, 427.. KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2, 22/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - silobran - prekoračeni silobran - sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe - bistveno zmanjšana prištevnost - psihično stanje
Ni sporno, da naj bi tisti, ki se pred napadom brani, racionalno uporabil sredstva obrambe, kar pa ne more pomeniti, da naj bi napadeni uporabil le takšno sredstvo, za katero ni niti gotovo, da bo učinkovito za odvrnitev napada. Napad in obramba morata biti istočasna, kar je ugotovljeno v pravnomočni sodbi, to pa tudi ne pomeni, da ni dovoljena obramba zoper napad, ki neposredno grozi, ko obstaja objektivna možnost, da bo napadena oseba dejansko napadena, zato je odločilna presoja intenzivnosti napada in kakšne posledice za napadenega v dani situaciji bi takšen napad lahko imel in kakšno obrambo bi zahteval.
KZ-1 člen 228. ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 228, 228/1.
poslovna goljufija - kršitev kazenskega zakona - preslepitev - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov
Uvodoma je treba poudariti, da obravnavani opis dejanja ni povsem primerljiv z opisom dejanja v zadevi I Ips 93283/2010. V omenjeni zadevi je bilo namreč opisano golo dejstvo, da se je obsojenec s predstavnikom oškodovane družbe dogovoril za poslovno sodelovanje in med izvajanjem pogodb obljubljal redno plačilo.
V obravnavani zadevi lažna obljuba, navedena v izreku sodbe, ne vsebuje dodatnega opisa zmote oškodovanca oziroma koristi, ki si jo je v posledici neresnične obljube pridobila obsojenka. Na podlagi opisa dejanja je mogoče sklepati le, da se je obsojenkina lažna obljuba nanašala na dotlej nastali dolg v višini 30.696,93 EUR. Pri tem pa ni razvidno, da bi si obsojenka zaradi svojih neresničnih obljub pridobila korist, ki bi se kazala v pridobljenih storitvah, dajatvah ali nadaljnjem poslovnem sodelovanju. Obsojenka namreč zgolj z lažnimi obljubami glede že nastalega dolga, oškodovanca ni mogla spraviti v zmoto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00010959
ZKP člen 377, 377/3.. KZ člen 122, 124, 124/2. 124/3, 124/4, 124/5.. URS člen 22.
veljavnost kazenskega zakona - aktivno personalitetno načelo - dvojna kaznivost (identiteta norme) - listina o vsebini tujega prava - pritožbeni postopek - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
V primeru, da je slovenski državljan izvršil kaznivo dejanje v tujini, in tam zoper njega ni tekel kazenski postopek, je vprašanje dvojne kaznivosti procesna predpostavka za to, da se zoper njega lahko vodi kazenski postopek v naši državi oziroma, vsaj odločilno procesno dejstvo.
Določbo tretjega odstavka 377. člena ZKP, je v povezavi z 22. členom Ustave razlagati tako, da mora pritožbeno sodišče s podatki, ki jih pridobi na podlagi svojih poizvedb, seznaniti stranke in jim omogočiti, da se o njih izjasnijo.
KZ-1 člen 122, 122/1.. ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/1-1, 420/2.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - začasnost posledic - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V konkretnem primeru obdolženec ni bil oproščen iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP (dejanje, katerega je obdolženec obdolžen, po zakonu ni kaznivo dejanje), temveč iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, ker ni bilo dokazano, da je storil dejanje, katerega je bil obtožen. Iz razlogov sodbe pritožbenega sodišča izhaja, da je sodišče, drugače kot sodišče prve stopnje, ocenilo že izvedene dokaze in na tej podlagi napravilo zaključek, da obdolžencu v konkretnem primeru ni dokazano, da je storil očitano kaznivo dejanje. Sodišče druge stopnje je tako presodilo, da se obdolženec upravičeno zavzema za izrek oprostilne sodbe, saj je, glede na izvedene dokaze, napačen dokazni sklep sodišča prve stopnje, da mu je dokazano, da je bila zaradi njegovega ravnanja in poškodb oškodovanca kot tožilca, za 21 dni začasno zmanjšana oškodovančeva zmožnost za delo. Sodišče je poudarilo, da je iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke razvidno, da pri oškodovancu zaradi udarnine na levi polovici obraza in manjše rane v predelu notranjega očesa, njegova zmožnost za delo ni bila začasno zmanjšana. Oškodovančeva začasna zmožnost za delo je bila le nekoliko (za dva do tri dni) zmanjšana zaradi odrgnine kolen. Na podlagi teh dejstev je pritožbeno sodišče napravilo dokazni zaključek, da v konkretnem primeru le nekoliko začasno zmanjšana zmožnost za delo ne dosega stopnje intenzivnosti prepovedane posledice, ki se zahteva za obstoj kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. V 9. točki razlogov sodbe je poudarilo še, da je ob pravilni presoji ugotovljenih dejstev treba zaključiti, da obdolžencu ni dokazano, da je bila zaradi njegovega ravnanja začasno zmanjšana oškodovančeva zmožnost za delo.
KZ-1 člen 197, 197/1.. ZKP člen 277, 277/1-1, 372, 372-1.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obstoj kaznivega dejanja - ponavljajoče se ravnanje - enkratno ravnanje - mobbing - šikaniranje na delovnem mestu - zavrženje obtožnega predloga
Kaznivo dejanje po 197. členu KZ-1 ima štiri izvršitvene oblike, ki so naštete v prvem odstavku navedenega člena. Te so: spolno nadlegovanje, psihično nasilje, trpinčenje ter neenakopravno obravnavanje.
V izreku obtožnega akta je opisanih šest ravnanj obdolženega, ki vsako zase predstavlja psihično nasilje oziroma neenako obravnavanje oškodovanca. Napačno je pravno stališče, da je treba več ravnanj storilca, ki so v vzročni zvezi (v konkretnem primeru izvirajo iz istega spora), šteti kot eno samo dejanje.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zaposlovanje na črno - jezikovna razlaga
Pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 199. člena KZ-1 sta možni dve izvršitveni obliki; prva, pri kateri storilec zaposli dva ali več delavcev in jih ne prijavi v ustrezno zavarovanje in druga, pri kateri storilec zaposli več tujcev ali oseb brez državljanstva brez ustreznih dovoljenj. Za nelegalno zaposlitev tujcev pride v poštev druga izvršitvena oblika, ki jo je zakonodajalec vezal na ustrezno dovoljenje za delo in zaposlitev več (najmanj treh) tujcev ali oseb brez državljanstva.
kršitev kazenskega zakona - huda telesna poškodba - silobran - istočasnost napada in obrambe
S trditvijo, da že iz opisa kaznivega dejanja v pravnomočni sodbi izhaja silobran, ki izključuje protipravnost, zagovornik obsojenca uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, po kateri je kršitev kazenskega zakona podana, če je le-ta prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje.
Zahtevana lastnost napada, da je istočasen, omejuje silobran na primere popolnega časovnega prekrivanja časa izvršitve kaznivega dejanja v silobranu s časom protipravnega napada. Po končanem napadu ne gre več za obrambo, ampak le za povračilni udarec, ki se vedno mora šteti za kaznivo dejanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00011583
ZKP člen 149.b, 149.b/1, 371, 371/1-8.. KZ-1 člen 41, 41/1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nujnost in sorazmernost ukrepa - hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi
Hramba in obdelovanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki so bili na podlagi 149.b člena ZKP pridobljeni pred objavo omenjene odločbe Ustavnega sodišča, ne pomeni vnaprejšnje nediskriminacijske hrambe in obdelave prometnih podatkov, kar je bil sicer razlog za razveljavitev določb ZEKom-1.
Hudodelsko združevanje, ki ima za cilj udejanjenje hudodelskega načrta, iz katerega mora biti jasno razvidno, da je združba usmerjena v izvrševanje kaznivih dejanj, zahteva več kot le dogovor treh oseb, da bodo skupaj izvrševale kazniva dejanja, prav tako pa ni dovolj, da gre za povezave, ki se za neposredno storitev kaznivega dejanja oblikujejo naključno. V okviru hudodelske združbe je pomembna organizirana povezava, ki zahteva ustrezno osmišljeno (organizirano) strukturo (delitev vlog) in v določenem obsegu vnaprejšnje načrtovanje dejavnosti in koordinacijo. Člani združbe delujejo v skladu z njenim skupnim krovnim interesom, pri čemer zadošča že, da je organizirana struktura podana v osnovni (rudimentarni) obliki, vendar mora biti namenjena zasledovanju krovnega interesa. V subjektivnem pogledu ni potrebno, da se člani hudodelske združbe med seboj poznajo, morajo pa vedeti za njen obstoj.
kršitev kazenskega zakona - postopek proti mladoletnikom - izbira vzgojnega ukrepa - vzgojni ukrep - oddaja v vzgojni zavod
Glede na to, da sodišče pri izbiri ukrepa zasleduje predvsem večjo vzgojno učinkovitost, ni videti nobenega tehtnega razloga, da ne bi upoštevalo mladoletnikove nepripravljenosti za sodelovanje v okviru izvajanja vzgojnih ukrepov, kljub temu, da so bili izrečeni po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da prvostopenjsko sodišče predhodno izrečenih vzgojnih ukrepov ni ovrednotilo kot obteževalne okoliščine, ampak kot sredstvo s pomočjo katerega je ocenilo mladoletnikovo osebnost.
ZKP člen 357, 357-3, 372, 372-3.. KZ-1 člen 123, 123/1.. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - obstoj prekrška - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - nasilno in drzno vedenje - lahka telesna poškodba - prepovedana posledica - aktivno ravnanje - objektivna in subjektivna identiteta - isti historični dogodek - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja
V konkretnem primeru je potrebno presoditi, ali je podana objektivna identiteta med prekrškom, opisanem v plačilnem nalogu in kaznivim dejanjem, kot je opisan v izreku pravnomočne sodbe, torej, ali so dejstva, ki sta jih ugotovili sodišče in prekrškovni organ in so bila podlaga za njuno odločitev, ista ali bistveno enaka. Pri tem pravna kvalifikacija dejanj in namen varstva posamezne norme sama zase nista pomembna oziroma na presojo, ali gre za isto stvar, ne vplivata. Vendar pa ne gre prezreti dejstva, da se v konkretnem primeru dispoziciji obravnavanih zakonskih norm (drugi odstavek 6. člena ZRJM-1 in prvi odstavek 123. člena KZ-1) ne prekrivata, saj je pri prekršku inkriminiran sam udarec in telesna poškodba ni njen zakonski znak, pri kaznivem dejanju hude telesne poškodbe pa je posledica - huda telesna poškodba bistveni znak tega kaznivega dejanja, čemur sledi tudi različen konkretni opis obeh dejanj. V opisu prekrška je sicer navedeno, da je obdolženec oškodovanca poškodoval, vendar pa je ta poškodba popolnoma nekonkretizirana in v primeru, da bi poškodba bila zakonski znak prekrška, takšen opis ne bi zadostoval za konkretizacijo takšnega zakonskega znaka. Iz opisa prekrška pa nikakor ni razvidno, da bi oškodovanec pri dejanju utrpel hudo telesno poškodbo.
Po drugi strani opis kaznivega dejanja temelji na očitku povzročitve hude telesne poškodbe, ki je natančno opisan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00008766
KZ-1 člen 287, 287/2.. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 1.. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 1, 1/1.. ZKP člen 372, 372-1, 460, 460/1, 460/2,480, 480/1. URS člen 8, 21, 153.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev tajnosti postopka - pojem otroka - pojem kazenske odgovornosti storilca - disponibilnost (razpoložljivost) kazenskopravnih dobrin - zasebnost otroka (mladoletne osebe) - tajnost postopka - svoboda izražanja - izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca - kogentnost zakonske določbe - postopek proti mladoletnikom
Sprememba v drugem odstavku 287. člena KZ-1, uvedena z novelo KZ-1B (beseda otrok je nadomeščena z besedo mladoletna oseba), ne more biti razlog, da izraza otrok iz drugega odstavka 287. člena KZ-1, veljavnega v času storitve kaznivega dejanja, ne bi razlagali na način, kot je splošno opredeljen v pravu, torej kot osebo, ki še ni dopolnila 18 let.
Po določbi prvega odstavka 460. člena ZKP se brez dovoljenja sodišča ne sme objaviti potek kazenskega postopka proti mladoletniku in tudi ne odločba, ki je bila izdana. Drugi odstavek pa določa, da se sme objaviti samo tisti del postopka, oziroma tisti del odločbe, ki ga sodišče dovoli objaviti, vendar pa se niti v tem primeru ne sme objaviti mladoletnikovo ime in ne drugi podatki, iz katerih bi se dalo sklepati, za katerega mladoletnika gre. Določba drugega odstavka 287. člena KZ-1 predstavlja tudi kršitev določbe 460. člena ZKP. V primeru, ko gre za postopek proti mladoletniku, se varuje zasebnost mladoletnikov, ki so obravnavani kot obdolženci, ščiti pa se tudi tajnost postopka. Prvi odstavek 480. člena ZKP določa, da je v postopku proti mladoletniku javnost izključena. Gre za kazenskopravno zaščito pred nezakonitimi in neupravičenimi posegi v otrokovo zasebno življenje, če je v sodnem postopku.
Zasebnost mladoletnika v kazenskem postopku, v katerem je po zakonu javnost izključena in podatkov o postopku brez dovoljenja sodišča ni mogoče objaviti, ne more pomeniti razpoložljive dobrine, s katero bi lahko mladoletnik ali njegovi starši prosto razpolagali. V primeru, kadar gre za objavo podatkov iz postopka proti mladoletnikom, ko je posebej inkriminirana objava osebnih podatkov mladoletne osebe, ki je udeležena v sodnem (kazenskem) postopku, kar je bit inkriminacije po drugem odstavku 287. člena KZ-1, ker je točno določeno, kateri organ lahko dovoli objavo podatkov, pa še to v omejenem obsegu (460. člen ZKP), objava podatkov iz postopka ali podatkov o mladoletniku, zaradi navedene (kogentne) zakonske določbe ni mogoča in tako ni mogoča privolitev oškodovanca (otroka) ali njegovih staršev v poseg v konkretno kazenskopravno varovano dobrino.
Zakonski znak prisiljenja je v opisu dejanja konkretiziran z navedbo dejstev in okoliščin, ki so sodišču omogočala ugotavljanje „uporabe sile“. Iz konkretnega dela opisa kaznivega dejanja jasno izhaja, da je oškodovanka spolni odnos odklonila, obsojenec pa ji je na njene besede, da si spolnega odnosa ne želi, rekel, da „nje ni kdo kaj vprašal“, nakar ji je slekel pižamo in spodnjice, jo prijel za roke in bok ter jo držal, da se mu kot fizično šibkejša ni mogla upirati in umakniti, ter nato z zadnje strani prodrl v njeno nožnico in z njo spolno občeval. V opisu dejanja je torej določno označena sila, manifestirana v obsojenčevi fizični (pre)moči in nadvladi, ki jo je uporabil nasproti oškodovanki, s čimer jo je - v nasprotju z njeno voljo in pravico do spolne samoodločbe - prisilil k spolnemu občevanju.
kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - kaznivo dejanje nezakonitega lova - zakonski znaki kaznivega dejanja - delictum proprium - lovec - lov brez dovoljenja - neupravičen lov
Zakonski znak dovoljenja za lov je namreč večplasten in se ne nanaša izključno na tako imenovane krivolovce, ampak zajema tudi lov v nasprotju z zakonskimi prepovedmi. Takšna interpretacija zakonskega znaka lova brez dovoljenja izhaja že iz njegove jezikovne razlage. Zakonska prepoved določenih ravnanj oziroma načinov lova pomeni njihovo nedovoljenost in torej storilec, ne glede na njegovo morebitno lastnost lovca, zanje nima ustreznega dovoljenja.
Da je mogoče govoriti o kaznivem dejanju, morajo biti prekršene določbe, ki urejajo temeljne pravice delavcev in mora nastopiti tudi posledica, prikrajšanje za eno ali več temeljnih pravic. Temeljne pravice delavcev pa so prekršene takrat, kadar obstaja delovno razmerje. Kršitev pravic, ki dejansko izhajajo iz delovnega razmerja, je ob nastopu posledice, ki je zakonski znak 196. člena KZ-1, lahko objekt kazenskopravnega varstva.
Sodišči prve in druge stopnje se z vprašanjem o namenu razmerja med obsojencem in oškodovanko o tem, ali to razmerje predstavlja elemente delovnega razmerja ali pa je bilo razmerje le navidezno in ali je bil namen obsojenca in oškodovanke urediti razmerje, ki ima vse elemente delovnega razmerja, nista ukvarjali. Šele presoja tega vidika bo lahko omogočila odgovor na vprašanje, ali je delovno razmerje obstajalo, torej odgovor o predhodnem vprašanju, od katerega je odvisna uporaba kazenskega zakona - o pravnem vprašanju o obstoju delovnega razmerja.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - prepovedana posledica - posebno huda telesna poškodba - nevarnost za življenje in zdravje - protipravno ravnanje - vzročna zveza - prekinjena vzročna zveza - osebne lastnosti in stanje oškodovanca
V prvem odstavku 124. člena KZ-1 so posebno hude poškodbe določene alternativno, zato zadostuje, da je nastala ena izmed predvidenih poškodb.
Pri presoji, ali je v posameznem primeru vzročna zveza med ravnanjem in posledico podana, ni pomembno, ali storilec pozna osebne lastnosti oškodovanca oziroma ali bi jih moral predvideti. Vzročna zveza je podana tudi tedaj, ko je posledica nastala zaradi posebnosti poškodovančevega zdravja ali organizma.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolna zloraba slabotne osebe - pristanek oškodovanca - obstoj kaznivega dejanja - splošna pravila za odmero kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebni minimum
Obe sodišči sta povsem jasno utemeljili obsojenčev naklep in izkazanost njegovega zavedanja o stanju oškodovanke (začasna duševna motnja), bit tega kaznivega dejanja pa je prav stanje oškodovanca, zaradi katerega se zlorabi niti ne more upreti, pri čemer tudi morebitni pristanek na spolno občevanje nima vpliva na obstoj kaznivega dejanja oziroma ga ne izključuje.
Formalno upoštevana odločba o izbrisanem prekršku kot obteževalna okoliščina ni imela prav nobenega vpliva na izrečeno kazensko sankcijo, saj izrečena kazen predstavlja posebni minimum mogoče kazni za obravnavano kaznivo dejanje, pri čemer pa tudi niso bile ugotovljene posebne olajševalne okoliščine, ki bi lahko narekovale milejšo kazen od zakonsko predpisane in bi tako lahko nepravilno upoštevana obteževalna okoliščina dobila določeno težo v izrečeni kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00008883
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/1-1, 420/1-3, 420/2, 424, 424/1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje velike tatvine - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev - prilastitveni namen - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - dokončano kaznivo dejanje - aprehenzijska teorija - pravica do poštenega postopka - pravica do obrambe - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Okoliščina, da je obsojenka oškodovančeva denarna sredstva nakazala na račun svoje družbe, nima vpliva na zaključek, da si je sredstva protipravno prilastila. Že samo nakazilo zneskov je pomenilo razpolaganje in prisvojitev oškodovančevih sredstev na transakcijskem računu.
Ob izkustveno gledano izrazito nelogičnem in neprepričljivem obsojenkinem zagovoru, obramba, ki ni uspela izkazati ne obstoja osebe z imenom M. ali M. Š. ne zatrjevanega dolga, ni izkazala, da bi bili predlagani dokazi za obsojenko uspešni. Ob upoštevanju dokaznega položaja oziroma stanja stvari vložnik zato neutemeljeno zatrjuje, da zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje osebe z imenom M. ali M. Š. in dokaznih predlogov, katerih cilj je bil pridobiti čim več informacij o tej osebi, pomeni kršitev pravice do obrambe.
ZKP člen 372, 372-4, 426, 426/2.. KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3, 173/4.. KZ člen 183, 183/1, 183/3, 183/4.
kršitev kazenskega zakona - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - privilegirana oblika - druga spolna dejanja - poseg v spolno nedotakljivost
Tako iz strokovne literature, kot tudi dosedanje sodne prakse izhaja, da prav fizični stik predstavlja razmejitev med kaznivim dejanjem po prvem odstavku 173. člena KZ-1 in med kaznivim dejanjem po četrtem odstavku istega člena. Ugotovitve obeh sodišč o domnevno nižji intenzivnosti ravnanj, kljub izkazanim telesnim stikom, v okviru katerih je obsojenec "le" z rokami in "le" preko oblačil otipaval oškodovanke po intimnih predelih teles, ne morejo predstavljati zadostne podlage za milejšo pravno kvalifikacijo očitanih dejanj. Opisane ugotovitve bi lahko vplivale kvečjemu na odmero kazenske sankcije, ne pa tudi na milejšo pravno opredelitev dejanja.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - pravica do zasebnosti - pravica do komunikacijske zasebnosti - pričakovana zasebnost - preiskava elektronske naprave - zakonitost preiskave - pisno soglasje - prostovoljna izjava - privilegij zoper samoobtožbo - kraj in čas storitve kaznivega dejanja
Glede na to, da je bila vsa elektronska komunikacija naslovljena (tudi) na K., se obsojenec, upoštevajoč tudi naravo in vsebino komunikacije (dogovarjanje in načrtovanje umora), ne more uspešno sklicevati na (pričakovano) zasebnost. Obsojeni J. na tej komunikaciji namreč ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti, saj bi K. z vsebino elektronske komunikacije kadarkoli lahko seznanil tretjo osebo (organ kazenskega postopka) in s tem po svoji volji izstopil iz sfere zaupnosti komunikacije.