• Najdi
  • <<
  • <
  • 25
  • od 50
  • >
  • >>
  • 481.
    VSRS Sodba XI Ips 51006/2018
    7.3.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00022532
    ZKP člen 272, 372, 372-1.. KZ-1 člen 213, 213/1.
    pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki - izsiljevanje
    Prisiljenje k opustitvi določenega ravnanja v škodo tujega premoženja se v obravnavani zadevi kaže v tem, da si zaposlene zaradi izrečenih groženj in uporabe sile obdolžencu niso upale preprečiti odvzema zdravil, ki so uslužbenkam v lekarni zaupana v zvezi z opravljanjem njihove službe.
  • 482.
    VSRS Sklep I Kp 54976/2011
    1.3.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00022587
    ZKP člen 392, 392/1, 398, 398/2.. KZ-1 člen 171, 171/1.
    pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - spolno nasilje - prisila
    Zakonski znak kaznivega dejanja spolnega nasilja ni upiranje žrtve, ampak prisiljenje oškodovanca oziroma oškodovanke, da kaj stori ali trpi. Ni potrebno, da je uporabljena kdo ve kako velika sila, ki pri (oškodovancu ali) oškodovanki stre odpor, tako da lahko storilec doseže ali da oškodovanka trpi določena spolna dejanja, ali da stori kakšno spolno dejanje. Zakonski znak kaznivega dejanja po 171. členu KZ-1 je torej prisila, ki je lahko bolj ali manj intenzivna.
  • 483.
    VSRS Sodba I Ips 32267/2016
    28.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00022411
    KZ-1 člen 286.. ZKP člen 372, 372-1.
    kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov - zakonski znaki kaznivega dejanja - navidezni stek
    Pri storitvi kaznivega dejanja po prvem odstavku 286. člena KZ-1 torej ne gre le za vplivanje na uradne osebe (nedovoljeno vplivanje nanje je inkriminirano v drugem odstavku 286. člena KZ-1), temveč v prvi vrsti za nedovoljeno vplivanje na osebe, od katerih se v predkazenskem postopku zbirajo podatki oziroma obvestila.
  • 484.
    VSRS Sklep I Kr 4/2019
    21.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00022075
    ZP-1 člen 8, 14.a, 60, 60/2, 77, 77/1, 80, 80/1. KZ-1 člen 19.
    krajevna pristojnost sodišča - spor o pristojnosti - kraj storitve prekrška - delavnostna teorija - akcesorna pridružitvena odgovornost
    Samostojnemu podjetniku posamezniku se storitev obravnavanih prekrškov očita na podlagi pridružitvene (akcesorne) odgovornosti (prvi odstavek 14.a člena ZP-1), pri čemer lasten prispevek samostojnega podjetnika posameznika k prekršku, ki bi kazal na dejstvo, da bi samostojni podjetnik opustil kakšno dejanje ali (z aktivnim ravnanjem) odredil vožnjo vozniku neposrednemu storilcu, v izreku odločbe o prekršku ni opisan. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZP-1 se tako kot kraj storitve prekrška samostojnega podjetnika posameznika šteje kraj, kjer je prekršek storil neposredni storilec (prvi odstavek 80. člena ZP-1).
  • 485.
    VSRS Sodba I Ips 43273/2015
    21.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00021984
    URS člen 28.. ZKP člen 3, 3/1, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2.. KZ-1 člen 197.
    kršitev določb postopka - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - dolžnost obrazložitve zavrnitve dokaza - vpliv na zakonitost sodbe - protispisnost - izčrpanost pravnih sredstev - načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki - konkretizacija zakonskega znaka - psihično nasilje - ponižanje ali prestrašenost - blanketno kaznivo dejanje - zakonska analogija
    Konkretizacije ponižanja ni mogoče podati z opisom posameznikovih notranjih občutij, ampak predvsem z vrsto in načinom ravnanj tistega, ki jih je povzročil. Šele skozi različne načine ponižujočih ravnanj je mogoče sklepanje o vrsti in stopnji ponižanja, ki je bilo posamezniku povzročeno. V obravnavani zadevi je iz opisa obsojencu očitanih ravnanj jasno razvidno zaničevanje oškodovanke. Njegova ravnanja že sama po sebi dajejo konkretnejši vpogled v vrsto in način oškodovankinega ponižanja ter prestrašenosti.

    Psihično nasilje po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini med drugim predstavljajo ravnanja, s katerimi se pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Omenjena ravnanja imajo tako kot psihično nasilje po 197. členu KZ-1 za cilj povzročitev ponižanja ali prestrašenosti, kar kaže na to, da gre v bistvenem za isti ravnanji. Hkrati ni videti nobenega razloga, da bi bilo psihično nasilje, podobno kot fizično nasilje, drugačne narave zgolj zato, ker je storjeno v kontekstu družinskih razmerjih.
  • 486.
    VSRS Sodba I Ips 42004/2017
    21.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00021958
    KZ-1 člen 20, 20/1, 186, 186/3.
    kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo - način storitve kaznivega dejanja - hudodelska združba - opis kaznivega dejanja - neupravičen promet s prepovedanimi drogami
    Za presojo, ali je obsojenec deloval kot član hudodelske združbe oziroma sostorilec, ni pomembno le njegovo ravnanje v povezavi s soobsojencem, ampak njegovo celotno ravnanje, ki je v izreku sodbe opisano kot promet s prepovedanimi drogami ter hramba mamila z namenom prodaje. Opisana sta objektivni in subjektivni element sostorilstva iz zakonskega besedila.
  • 487.
    VSRS Sodba I Ips 46668/2015
    19.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00022593
    ZKP člen 371, 371/1-9, 380, 385, 394, 394/1, 420, 420/2, 424, 424/1.. KZ-1 člen 132, 170, 354, 354/1.
    kršitev določb kazenskega zakona - posilstvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - prisiljenje - drugačna pravna presoja dejanja - nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - iura novit curia - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - kršitev določb kazenskega postopka - obravnava pritožbenega sodišča - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
    Sodišče ni vezano na pravno opredelitev, temveč na konkretni opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja.
  • 488.
    VSRS Sodba I Ips 16999/2013
    14.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00020696
    KZ-1 člen 230, 230/1.
    kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - izpolnitev obveznosti - pogodbeni odložni pogoj - preslepitev
    Pogodbene obveznosti so se izrecno nanašale na izplačilo na podlagi priložene dokumentacije z navedbo, da v primeru, če ta ne bo (popolna in resnična) pravočasno dostavljena, odobrena sredstva ne pripadajo. Obligacijskopravno gledano je šlo, kot pravilno navajata nižji sodišči, za zavezo z odložnim pogojem, iz česar izhaja, da (glede na določbo drugega odstavka 59. člena Obligacijskega zakonika) preslepitev o izpolnitvi pogoja za učinkovanje pogodbe (v smislu pridobitve posojila ali ugodnosti) predstavlja izpolnitev biti kaznivega dejanja po prvem odstavku 230. člena KZ-1, kot je bilo pravno pravilno opredeljeno v izreku pravnomočne sodbe.
  • 489.
    VSRS Sodba I Ips 33325/2014
    14.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00020698
    KZ-1 člen 191, 191/1.
    kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - družinska skupnost - zakonska zveza
    Obstoj družinske skupnosti je vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin primera.

    Pri presoji okoliščin je treba upoštevati tudi določbo prvega odstavka 2. člena Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, ki zakonca opredeljuje kot družinska člana, zakonska zveza pa je bila v kritičnem trenutku še vedno veljavno sklenjena. Ob taki zakonski definiciji in glede na dejstvo, da se je obsojenka v materinski dom umaknila zaradi obsojenčevega nasilja, tak njen odhod še ne more pomeniti prenehanja obstoja družinske skupnosti v smislu prvega odstavka 191. člena KZ-1.
  • 490.
    VSRS Sodba I Ips 19408/2014
    7.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00020087
    ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
    kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - izvršitveno dejanje - surovo ravnanje
    Ni nujno, da bi moral storilec za izvršitev zakonskega znaka kaznivega dejanja, ki je opredeljen z nedovršnim glagolom, delovati daljše časovno obdobje, s pomembno razliko, da je v primerih, kadar zakonodajalec uporablja nedovršne glagole, v vsakem primeru treba oceniti, če gre za enkratno ravnanje storilca, intenziteto njegovega ravnanja.

    Udarec otroka, ki je bil posledica dejstva, da si oškodovanka ni znala sama zavezati vezalk, pomeni takšno intenziteto obsojenčevega ravnanja, ki bistveno presega intenzivnost običajnih vzgojnih ukrepov proti otroku, hkrati pa grobo posega v njegovo telesno in duševno celovitost ter povzriča bolečine. Obsojenec je s takšnim ravnanjem izpolnil zakonski znak surovega ravnanja, četudi je oškodovanko udaril v glavo le enkrat.
  • 491.
    VSRS Sodba I Ips 59294/2010
    5.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00021990
    URS člen 22, 23, 27, 28, 29, 31.. ZKP člen 39, 39-6, 298, 311, 321, 371, 371/1, 2, 9, 11, 371/2, 372, 383, 385.. KZ-1 člen 252.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - izločitev sodnika - pristranskost sodnika - subjektivna in objektivna pristranskost - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost drugostopenjskega sodnika - načelo neposrednosti - sprememba sestave senata med glavno obravnavo - sodnik porotnik - nadomestni sodnik porotnik - odločitev procesne narave - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - posebna znanja - pravica do obrambe - čas za pripravo obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - prepoved spremembe obtožbe v škodo obtoženca - sprememba opisa kaznivega dejanja - razlogi sodbe - ni razlogov o odločilnih dejstvih - protispisnost - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - izrek kazenske sankcije - obteževalne okoliščine - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje pranja denarja - dispozicija pravnega pravila - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitvene oblike - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - objektivne in subjektivne okoliščine storilca - predikatno kaznivo dejanje - izrek sodbe - obrazložitev sodbe - obrazložitev subjektivnega elementa - načelo zakonitosti - sprememba sodne prakse - očitek kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari - stek kaznivih dejanj - odreditev izvedenstva strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja
    Namen inkriminacije kaznivega dejanja pranja denarja je v preprečevanju vnosa premoženja, ki izvira iz kaznivih dejanj v zakonit finančni in gospodarski obtok. Vendar navedeno ne pomeni, da mora konkretno kaznivo dejanje pranja denarja samo po sebi ogroziti gospodarstvo države.

    Kaznivo dejanje pranja denarja je podano, kadar storilec opravi kakršenkoli premik denarja ali premoženja, za katerega ve, ali bi moral vedeti, da izvira iz kaznivega dejanja in se zaveda ali vsaj pristane na to, da bo zaradi tega premika prikrito, da denar izvira iz kaznivega dejanja oziroma bo oteženo sledenje denarju, ki izvira iz kaznivega dejanja.

    Obsojenci so s prejemom nakazil na račun in hranjenjem denarja na računu izpolnili zakonska znaka sprejema in hrambe denarja. Z nadaljnjim razpolaganjem (nakazili) s tem premoženjem (dobroimetjem) so uresničili še nadaljnje zakonske znake kaznivega dejanja pranja denarja, to je zamenjavo, razpolago in uporabo denarja pri gospodarski dejavnosti. Nakazila znotraj bančnega sistema je tako šteti kot prenos denarja in z njim so obsojenci izpolnili zakonske znakov kaznivega dejanja pranja denarja. Vsako nadaljnje nakazilo, na drug bančni račun, ki je lahko tudi vezana vloga ali pa račun druge fizične osebe, samo po sebi otežuje ugotavljanje izvora denarja, pa tudi ugotavljanje nahajališča premoženja. Nakazilo protipravne premoženjske koristi na bančni račun samo po sebi ne izključuje, da bi bil ta denar v nadaljevanju predmet kaznivega dejanja pranja denarja.

    Zaveza finančnih institucij, da so o nakazilih večjih vrednosti dolžne obveščati Urad za preprečevanje pranja denarja, omogoča, da je kaznivo dejanje eventuelno odkrito, vendar zato, da bi UPPD lahko sklepal, da gre pri transakciji za pranje denarja, mora biti izpolnjena predpostavka, da denar izvira iz kaznivega dejanja.

    Da storilec denarja ni prejel neposredno od storilca predhodnega kaznivega dejanja in da je bil denar nakazan na podlagi sklenjenih pravnih poslov, za pravni zaključek, da so obsojenci izpolnili zakonske znake kaznivega dejanja pranja denarja, ni relevantna.

    Zmotno je stališče, da je zgolj prvo transakcijo protipravne premoženjske koristi šteti kot pranje denarja, zatem pa naj bi bil denar „opran“, saj vsaka nadaljnja razpolaga z denarjem, dodatno prikrije njegov izvor.

    Načelo zakonitosti in s tem določnosti v kazenskem pravu se ne razteza na razlago pravnih določb in s tem na spremembo sodne prakse.

    Okoliščina, da sta bila obsojenca oproščena napeljevanja storilca k izvršitvi kaznivega dejanja, iz katerega izvira protipravna premoženjska korist, ki je predmet kaznivega dejanja pranja denarja, ne pomeni, da sodišče dokaznih zaključkov za kaznivo dejanje pranja denarja ne bi smelo utemeljiti na zavedanju in tudi sodelovanju navedenih pri predhodnem kaznivem dejanju.

    Poraba denarja in prikritje izvora denarja se medsebojno ne izključujeta, temveč dopolnjujeta.

    Da nadomestna sodnica porotnica, ki je kasneje sodelovala pri izreku sodbe, ni sodelovala pri tajnemu posvetovanju senata oziroma odločanju o dokaznem predlogu, ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

    Sodni red določa podlago za odstop od pravila dodeljevanja sodnikov porotnikov po abecednem redu priimkov v primeru, ko je za sodelovanje potrebno posebno znanje in izkušenost sodnikov porotnikov. Da je (ista) predsednica senata šele v ponovnem sojenju izrazila potrebo po sodnikih porotnikih z ekonomskimi znanji, ni pomembna.

    Nepristranskost ugotavljamo po različnih kriterijih: ločiti moramo subjektivni pristop, ki predstavlja osebno obsodbo sodnika in objektivni pristop, ki od sodnika zahteva toliko jamstev, da se izključi utemeljen dvom v njegovo nepristranskost. Glede sodnikov obstaja domneva nepristranskosti, zato mora tisti, ki si prizadeva doseči izločitev sodnika ali utemeljiti procesno kršitev s tem v zvezi, morebitno pristranskost dokazati. Zgolj pomisleki obrambe niso dovolj za uveljavitev kršitve nepristranskosti kot standarda poštenega postopka.

    Višje sodišče je javnost obvestilo, da je sodni spis skupaj z drugostopenjsko sodno odločbo odpravilo na prvostopenjsko sodišče. To je bilo upravičeno storiti po Sodnem redu (9. člen), javnosti pa ni seznanilo z odločitvijo (vsebino odločitve) pred strankami, temveč je javnost zgolj seznanilo o dejstvu odločitve.

    Dejstvo, da se je umazan denar pomešal z zakonitim denarjem, nima za posledico, da umazan denar ne bi mogel biti še naprej predmet pranja denarja. Mešanje umazanega s čistim denarjem in skupna poraba pomešanih sredstev v finančnih operacijah je ena izmed težko sledljivih tehnik kaznivega dejanja pranja denarja.

    Če je pritožbena navedba nerazumljiva in neobrazložena, pritožbeno sodišče nanjo ne more odgovoriti.

    Ko je strokovno mnenje predloženo v pritožbenem postopku, je pritožbeno sodišče dolžno presoditi, ali je na podlagi podanega mnenja podan dvom v pravilnost zaključkov izpodbijane sodbe in razloge za svojo odločitev navesti v obrazložitvi sodbe. Sodišče ocenjuje in razlaga pravne norme in ne izvedenka.

    Znesek, ki predstavlja skoraj 90 kratnik velike premoženjske koristi, ki je zakonski znak kaznivega dejanja, je utemeljeno šteti kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazenske sankcije.
  • 492.
    VSRS Sodba I Ips 61928/2013
    31.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00020701
    ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 228, 228/1.
    kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
    V konkretni zadevi opis kaznivega dejanja poslovne goljufije presega golo trditev, da se je obsojenec zavezal za plačilo in že s tem preslepil predstavnike oškodovane družbe. Očita se mu lažno prikazovanje, da bodo naročena dela plačana z asignacijo prek investitorja, pri čemer z investitorjem ni sklenil asignacijske pogodbe. Iz takega opisa je določno razvidno, na podlagi katerih okoliščin se obsojencu očita preslepitev oškodovane družbe.
  • 493.
    VSRS Sodba I Ips 7238/2016
    31.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00020750
    ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 211, 211/1.
    kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki goljufije - opis kaznivega dejanja - goljufiv namen
    V opisu dejanja je izrecno navedeno, da obsojenec ni imel namena vrniti denarja oškodovancu. Resda opis ne vsebuje dostavka, da takega namena obsojenec ni imel že od sklenitve pravnega razmerja oziroma izročitve posameznih denarnih zneskov. Vendar pa to glede na celoten opis dejanja ne pomeni, da v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe niso ustrezno zajeti vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije.
  • 494.
    VSRS Sodba I Ips 31094/2011
    24.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00022531
    ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 229, 229/1, 229/2, 229/3, 235, 235/1.
    kršitev kazenskega zakona - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - kršitev dolžnostnega ravnanja - načelo zakonitosti - lex certa - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - račun
    Kršitev dolžnostnega ravnanja razkritja podatkov je kot izvršitvena oblika obravnavanega dejanja predpisana v prvem odstavku 229. člena KZ-1, zato gre za pravo opustitveno kaznivo dejanje. V navedenih zakonskih določilih je zajet celoten opis kaznivega dejanja, ki se ne sklicuje na dopolnilno pravno pravilo z drugega pravnega področja, zato zakonski opis kaznivega dejanja tudi glede razkritja podatkov ne predstavlja blanketnega opisa kaznivega dejanja. V obravnavanem abstraktnem zakonskem določilu prvega odstavka 229. člena KZ-1 podatki, ki jih storilec ne razkrije, niso natančneje opredeljeni. Podatki, ki jih storilci zamolčijo, se razlikujejo od primera do primera, pri čemer jih je treba specificirati v konkretnem delu opisa kaznivega dejanja.

    Obsojenca sta z aktivnim ravnanjem v smeri prikrivanja izpolnila vse zakonske znake obravnavanega kaznivega dejanja.

    Že iz izraza precenjene oziroma napihnjene ponudbe izhaja, da gre za ponudbe, ki ne izkazujejo realnih vrednosti oziroma cen gospodarskih strojev. V obravnavanem primeru so cene, navedene v predloženih ponudbah, višje, kar izkazujejo v izreku sodbe navedeni odstotki, po katerih se cene iz teh ponudb razlikujejo od cen, za katere so bili stroji kupljeni od dobaviteljev.

    Iz zakonskega besedila drugega odstavka 229. člena KZ-1 izhaja, da so zakonski znaki kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 229. člena KZ-1 izpolnjeni s pridobitvijo sredstev, pri čemer lahko storilec sredstva pridobi sebi ali tretji osebi.
  • 495.
    VSRS Sodba I Ips 30092/2016
    24.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00021964
    KZ-1 člen 173, 173/1, 173/4.
    kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - temeljno kaznivo dejanje - spolno občevanje - privilegirana oblika - druga spolna dejanja - prizadetost spolne nedotakljivosti
    Pritožbeno sodišče je s posegom v pravno opredelitev kaznivega dejanja kršilo zakon, in sicer prvi odstavek 173. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko 372. člena ZKP, torej določbo, ki bi jo moralo uporabiti. V obravnavanem primeru je obsojenec enajstletno oškodovanko otipaval po prsih in zadnjici, in sicer jo je z roko prijel za prsi jo nekaj časa držal in stisnil ter jo zatem prijel še za zadnjico, roko tam držal in jo tudi stisnil in torej v obravnavanem primeru ne gre za nek rahel ali površen dotik oškodovankinega telesa. Obe sodišči sta tudi ugotovili, da naj bi otipavanje in stiskanje oškodovanke za prsi in zadnjico trajalo kar nekaj časa, pol minute, kar pomeni, da ni šlo za nek bežen dotik oškodovankinega telesa. Ugotovitve o manjši intenzivnosti posega v spolno integriteto oškodovanke kot predstavnice najranljivejšega dela populacije in dejstvo, da je šlo za otipavanje „le“ preko oblačil oškodovanke lahko svoje ustrezno mesto najdejo v okviru zagrožene kazenske sankcije, v razponu zagrožene zaporne kazni.

    Se je pa mogoče strinjati z razlogi izpodbijane sodbe, da prav vsak stik teles oziroma delov teles med storilcem ter oškodovancem še ne pomeni spolnega dejanja v smislu prvega odstavka 173. člena KZ-1. Taka razlaga zakonske norme bi bila nedvomno preveč toga in neživljenjska. Zato je mogoče kratkotrajne telesne stike majhne intenzivnosti, ko gre bolj za dotike pa še ti so na primer, kot je bilo že omenjeno, rahli, bežni ali površni, na primer v avtobusu, šteti kot prizadetost spolne nedotakljivosti, saj opredelitev, da gre za spolno dejanje ni upravičena. Ob siceršnji danosti vseh drugih zakonskih znakov, tudi elementov kaznivega dejanja, je takšno ravnanje mogoče opredeliti kot privilegirano obliko kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 173. člena KZ-1.
  • 496.
    VSRS Sodba XI Ips 47734/2018
    24.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00019532
    KZ-1 člen 108, 108/1.
    pripor - podaljšanje pripora - terorizem - utemeljen sum - zakonski znaki
    Za dokončanje kaznivega dejanje po prvem odstavku 108. člena KZ-1 zadošča sama grožnja z izvršitvenim ravnanjem, ki je glede na vsebino in naravo ter okoliščine, v katerih je bila podana,

    objektivno sposobna povzročiti občutek strahu ali ogroženosti.
  • 497.
    VSRS Sodba XI Ips 54651/2018
    17.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00019531
    ZKP člen 201, 201/1-2, 201/1-3, 371, 371/1-8, 372, 372-1.
    odreditev pripora - bistvene kršitve določb postopka - pogoji za pripor - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost - koluzijska nevarnost uničenje sledov kaznivega dejanja - koluzijska nevarnost vplivanje na priče - nedovoljeni dokazi - doktrina prima facie - kršitev kazenskega zakona - nedovoljeno sprejemanje daril - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - pomoč h kaznivemu dejanju
    Abstraktna opredelitev kaznivega dejanja ne potrjuje navedb zagovornika, da predstavlja drugi odstavek 241. člena KZ-1 kvalificirano obliko temeljnega kaznivega dejanja po prvem odstavku 241. člena KZ-1. Po prvem odstavku 241. člena KZ-1 se kaznuje storilec zaradi tako imenovanega pravega podkupovanja, pri čemer storilec terja podkupnino za sklenitev posla, s katerim zanemari koristi organizacije (nedovoljeno ravnanje), po drugem odstavku citiranega člena pa storilec terja podkupnino za sicer dovoljeno sklenitev posla (tako imenovano nepravo podkupovanje), čemur sledi tudi kaznovalni okvir, ki je po drugem odstavku citiranega člena milejši.

    Niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, niti iz podatkov spisa, ne izhaja, da bi obdolženec že kaj storil ali vsaj nakazal, da bo kaj storil v smeri uničenja sledov kaznivega dejanja oziroma, da bo vplival na priče. V izpodbijanem pravnomočnem sklepu predstavljeni razlogi zato ne zadoščajo za sklepanje o obstoju pripornega razloga koluzijske nevarnosti po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
  • 498.
    VSRS Sodba I Ips 6043/2012
    17.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00020106
    KZ-1 člen 7, 7/1, 7/2.. ZKP člen 372, 372-4, 407, 407/1-1.
    kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega kazenskega zakona - neprava obnova kazenskega postopka
    Enotno kazen, ne le kazen za posamezno kaznivo dejanje, je treba v skladu z načelom zakonitosti v kazenskem pravu izreči le na podlagi zakona, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja oziroma na podlagi poznejšega zakona, če je ta za storilca milejši. Glede časovne uporabe kazenskega zakona v postopku neprave obnove je ključen trenutek, ko so se stekli pogoji za izrek enotne kazni, ne glede na to, kdaj se je odločalo o nepravi obnovi. V odločbi I Ips 21381/2011 z dne 28. 5. 2015 je Vrhovno sodišče presodilo, da je po drugi strani izključeno, da bi se enotna kazen izrekla po pravilih, ki v času storitve kaznivega dejanja (kateregakoli od vključenih) niso več veljala. Enotne kazni torej za nobeno kaznivo dejanje ni mogoče izreči po zakonu, ki je veljal pred njegovo storitvijo, ne pa več v času storitve, oziroma enotno kazen je mogoče izreči le po veljavnem ali poznejšem zakonu. Povedano drugače: če se v nepravi obnovi odloča o izreku enotne kazni za kazniva dejanja, ki so bila storjena v času veljavnosti različnih zakonov, se za izrek enotne kazni upošteva zakon, ki je veljal v času storitve zadnjega kaznivega dejanja.
  • 499.
    VSRS Sodba I Ips 978/2013
    10.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00022591
    ZKP člen 371, 371/1-11, 378, 395, 395/1, 420, 420/1-1, 445.
    kršitev kazenskega zakona - protipravnost - vzročna zveza - krivda - zavestna malomarnost - test sorazmernosti - načelo proporcionalnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - seja pritožbenega senata - obveščanje strank o seji senata
    Ne glede na to, da je z neupoštevanjem policijskega zakonitega ukaza oškodovanec kot storilec prometnega prekrška sprožil dogajanje, je bila stopnja njegovega ogrožanja zaradi načina zasledovanja, potem ko je obsojenec za njim zapeljal v njivo, v popolnem nesorazmerju z obsojenčevo nalogo prijetja storilca prekrška. Pri presoji (ne)sorazmernosti obsojenčevega posega je treba upoštevati tudi dejstvo, da je obsojenec sledil oškodovancu tudi po tem, ko je obvestil OKC in že razpolagal s podatkom o lastniku motornega vozila, ki ga je oškodovanec upravljal, tako da po ugotovitvah pritožbenega sodišča potreba po trdovratnem vztrajanju pri vožnji po njivi ni bila več nujna. V konkretnem primeru pa je policist upravljal službeno vozilo, ki je nevarno sredstvo in glede na način zasledovanja oškodovanca ustvaril nevaren položaj, tako da vozila ni uspel pravočasno ustaviti ter posledično povozil oškodovanca, ki je dobil hudo telesno poškodbo.
  • 500.
    VSRS Sodba I Ips 34451/2015
    10.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00019822
    ZKP člen 354, 354/1, 354/2, 371, 371/1, 371/1-9, 372, 372-1.. KZ-1 člen 196, 196/1.
    bistvene kršitve določb postopka - sprememba obtožnice - prekoračitev obtožbe - dopolnilna norma - kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - bruto plača delavca - prispevki za socialno varnost - neplačevanje prispevkov
    Sodišče v kazenskopravni očitek obsojencu, da je prikrajšal delavce za plačilo prispevkov za socialno varnost, ki ima za posledico, da se plače za navedeno obdobje ne upoštevajo v izračun pokojninskih osnov, s spremembo dopolnilne norme ni poseglo.

    Razlaga prepovedane posledice (prikrajšanja delavcev za pravice, ki jim pripadajo) pri storitvi kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ-1, ki jo ponuja vložnik zahteve (da mora priti do dejanskega prikrajšanja, ki se bo odrazilo v višini odmerjene pokojnine ob delavčevi upokojitvi) pomeni, da bi bilo mogoče delodajalcu kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev v primeru neplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, očitati šele ob nastopu pogojev za delavčevo upokojitev.
  • <<
  • <
  • 25
  • od 50
  • >
  • >>