kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med iztekom in razlogi sodbe
Med iztekom sodbe sodišča prve stopnje ter njeno obrazložitvijo je res podano nasprotje, vendar pa je vrhovno sodišče ocenilo, da ne gre za nasprotje o bistvenih okoliščinah poteka prometne nezgode.
Prometna nezgoda se je pripetila zato, ker je obsojenka zapeljala na prednostno cesto, ne da bi se poprej prepričala, če to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu, pri tem pa je zaprla pot vozniku motornega kolesa, ki nezgode kljub zaviranju ni mogel preprečiti, pri čemer pa ni bistveno, ali je motorno kolo padlo že med zaviranjem ali šele v trčenju v osebni avtomobil obsojenke.
Če denacionalizacijski upravičenec zahteva odškodnino v obliki nadomestne nepremičnine (3. odstavek 42. člena ZDen v zvezi z 2. odstavkom 2. člena ZDen), takšnemu zahtevku ni mogoče ugoditi, kadar ni zavezanca za vrnitev nepremičnin (1. odstavek 51. člena ZDen). Upravičencu gre odškodnina v obliki nadomestne nepremičnine le, če se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
dokazi in izvajanje dokazov - pravila o dokaznem bremenu
Po določilu 221.a člena ZPP sklepa sodišče o spornem pravno relevantnem dejstvu na podlagi pravila o dokaznem bremenu, če tega dejstva ne more zanesljivo ugotoviti na podlagi izvedenih dokazov (8. člen ZPP).
Katera stranka nosi za neko dejstvo dokazno breme, izhaja iz določila 2. odstavka 7. člena ZPP, da morajo stranke predlagati dokaze, s katerimi dokazujejo dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke. To sledi tudi iz določila 3. odstavka 106. člena ZPP, da mora stranka v vlogi, v kateri postavi zahtevo, zanjo navesti tudi dokaze. Iz teh določb načelno izhaja, da je dokazno breme za določeno trditev na strani tistega, ki se nanjo sklicuje.
Če je pravdna stranka dokazala zatrjevano dejstvo, potem je dokazno breme na nasprotni stranki, da dokaže, da dejstvo ne obstoji.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - zavrnitev zahteve za denacionalizacijo
Tožnica ni upravičenka za denacionalizacijo stavbnega zemljišča, ker sta 31. in 9. člen ZDen podlaga za uvedbo postopka denacionalizacije le tedaj, če ima na podržavljenem stavbnem zemljišču pravico uporabe še vedno prejšnji lastnik podržavljenega premoženja, ZDen pa ni uvedel lastninjenja stavbnih zemljišč, ki niso več v uporabi prejšnjih lastnikov teh podržavljenih zemljišč, temveč v uporabi njihovih pravnih naslednikov zaradi dedovanja ali kakšnega drugega pravnega naslova.
odgovornost več oseb za škodo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
Investitorstvo samo po sebi ni podlaga za odškodninsko odgovornost nasproti delavcem izvajalca. Mogoče bi bilo, da bi tudi investitor odškodninsko odgovarjal izvajalčevim delavcem, vendar bi moral biti zanj izkazan temelj odškodninske odgovornosti. Kdor v delovnem razmerju ali po pogodbi sodeluje z izvajalcem del pri izvedbi del za naročnika, ni tretja oseba v smislu 207. člena ZOR. Njemu za škodo pri delu odgovarja izvajalec.
Med sodišču poslanimi upravnimi spisi ni listinskega dokaza, da je tožeča stranka navedena v seznamu oseb nemške narodnosti v "Izpisu Nemcev iz ljudskega popisa od 31.7.1941", čeprav ga prvostopni organ navaja v obrazložitvi prvostopne odločbe. Uporabljeno arhivsko gradivo bi moralo biti bolj natančno označeno, zlasti glede tega, kdo in na podlagi česa ga je sestavil.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - predmet lastninjenja - stanovanje - obseg stanovanja - etažna lastnina
Zakon v poglavju o lastninskopravnih razmerjih ne omogoča pridobiti lastnino na kakršnemkoli prostoru v stanovanjski hiši, marveč le na stanovanju, in le takšna enota je lahko predmet vknjižbe v zemljiško knjigo, to vknjižbo pa zakon nalaga kot obvezno (17. člen SZ). Slednje je sploh pogoj za pridobitev lastninske pravice.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Kolo z motorjem po 27. točki 10. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (TZVCP, Uradni list SFRJ, št. 50/88 - 11/91) res ni motorno vozilo, vendar pa opredelitev motornega vozila po TZVCP za uporabo 178. člena ZOR ni pravno odločilna. ZOR sicer nima definicije motornega vozila, je pa treba kolo z motorjem šteti za nevarno stvar, saj gre za vozilo, ki ga poganja motor, ki doseže znatno hitrost in je udeleženo v cestnem prometu. Določba 178. člena je v poglavju o odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Po tem kriteriju je treba tudi kolo z motorjem šteti kot motorno vozilo v smislu določbe 178. člena ZOR, tako da se imetnikova odgovornost za škodo zaradi nesreče ob udeležbi drugega motornega vozila ugotavlja po krivdnem načelu.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
Pravično denarno odškodnino, kar je materialnopravni pojem, je mogoče določiti za pretrpljene duševne bolečine zaradi smrti svojca le, če so upoštevane vse okolnosti, ki individualizirajo vsak škodni primer posebej. Pravilna uporaba materialnega prava (prvega in drugega odstavka 200. člena ter 1. odstavka 201. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) utemeljuje po presoji revizijskega sodišča priznanje odškodnine za duševne bolečine prvim trem tožnikom v višini po 800.000,00 sit, (namesto le po 600.000 sit kot je bilo doslej priznano), torej vsakemu od teh treh tožnikov še po 200.000,00 sit, četrtemu tožniku, ki je na področju duševnih bolečin trpel največjo škodo, pa 1,000.000,00 SIT oziroma še nadaljnjih 310.000,00 SIT.
razmerja med starši in otroci - pravica do osebnih stikov
Ni utemeljen tožbeni ugovor, da stiki v času ureditve stikov očeta z otrokom po začasni odločbi niso potekali po predvidevanjih socialne delavke, saj se praviloma z redkejšimi stiki, ali tam, kjer jih sploh ni, čustvene vezi "stikov" z otrokom ne more vzpostaviti ali so ti labilni, in zato to ne more biti razlog, da bi stiki sploh prenehali.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - predhodno vprašanje
Vprašanje, katera od pravdnih strank je lastnica dela gozdne parcele, na katerem je bil opravljen sporen posek dreves in ki je po mapni kopiji del parcele tožnikov št. 330, je predhodno vprašanje (po 1. odstavku 12. člena ZPP), ki ima značaj dejanske ugotovitve. To vprašanje sta sodišči druge in prve stopnje rešili enako za potrebe vseh treh sporov oziroma zahtevkov, od katerih je na tem mestu aktualen le še zahtevek iz točke a), to je plačilo odškodnine za posekana drevesa. Zato revizija v delu, kolikor napada te ugotovitve, ni dovoljena, ker po določilu 3. odstavka 385. člena ZPP ni mogoče vložiti revizije, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Ugotovljeno dejansko stanje, po katerem je tožnik utrpel le lahko telesno poškodbo kot posledico toženčevega udarca v področje levega očesa in zaradi česar je med zdravljenjem trpel le lahke telesne bolečine 10 dni, ni utemeljevalo višje odškodnine iz naslova uveljavljene oblike škode. Tako ne okoliščine primera in ne primerjalni primeri ne dajejo prav nobene podlage za zvišanje obravnavane odškodnine, kar pomeni, da materialno pravo ni bilo kršeno na škodo tožnika.
Posojilno razmerje je realen kontrank. Če zapis pogodbeno dogovorjenega posojila ni identičen s stvarno izročenim zneskom posojila, je posojilojemalec dolžan vrniti posojilodajalcu toliko kot je dejansko prejel od njega.
V odločbi o zahtevi za priznanje denarnega dodatka po ZSV je treba navesti dejstva, ki narekujejo odločitev v izreku, med drugim tudi o tem, kolikšni so vsi dohodki vseh družinskih članov, katere osebe so družinski člani, kolikšen je dohodek na posameznega družinskega člana in ali je ta dosegal glede odraslih oseb 52%, za druge osebe pa drugačen odstotek, zajamčene plače v RS v času, ko je tožnik zaprosil za denarno pomoč.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju, pridobljenem z delom v zakonski zvezi, je treba izhajati iz določbe 1. odstavka 59. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po kateri se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, da pa zakonca lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Iz drugega odstavka istega člena pa izhaja, da pri tem ne gre zgolj za računske operacije, v katerih bi se obračunavali zaslužki, vrednost dela in podobno, ampak se ugotavlja celovit odnos do skupnega življenja, do družine, gospodinjstva, dela na sploh in seveda tudi do neposrednega dela pri pridobivanju novega premoženja. Vsega tega ni mogoče številčno izraziti, ima pa enak pomen, kot delo in zaslužek pri redni zaposlitvi.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah
Opisana invalidnost, ki ima za posledico zmanjšano poklicno delovno sposobnost in sposobnost za opravljanje najosnovnejših domačih opravil pri tožničini starosti - rojena je leta 1958 - opravičuje višjo odškodnino iz tega pravnega naslova. Pri tem revizijsko sodišče upošteva tožničino mladost, saj ob nesreči še ni dopolnila 32 let, njen poklic negovalke, ki zahteva telesne sposobnosti, ki jih je po ugotovitvah sodb prve in druge stopnje v znatnem obsegu izgubila (dvigovanje, okretnost, hoja, stoja itd.) ter njene osebne razmere, ko mora sama voditi gospodinjstvo za tri otroke, težave pa ima že pri najosnovnejših domačih opravilih. Duševne bolečine, ki jih trpi tožnica zaradi vsega tega so hude in trajne, tožnica pa je mlada in odgovorna za svoje tri otroke, kar njen položaj bistveno otežuje.