Vsebina sklepa o izvršbi ni identična z vsebino izvršilnega naslova, ki se izvršuje, ker je sodišče dovolilo tudi izvršbo zaradi zahtevanih zamudnih obresti, izvršilni naslov pa dolžniku ne nalaga dolžnosti plačila le-teh. Zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izvršbo v tem delu zavrniti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog, vendar so dolžnikove navedbe zelo splošne in nedoločne, dolžnik pa tudi ne predloži nikakršnih dokazov za svoje trditve. S tako pavšalnimi in neizkazanimi ugovori dolžnik ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in v posledici neutemeljen.
odškodnina - protipravnost - odgovornost pravne osebe - odgovornost za škodo
Preuranjen je zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi ravnanja ali odločbe upravnega organa, dokler odločba ni pravnomočno spremenjena ali odpravljena v skladu s pravili upravnega postopka.
Račun, ki ga izstavi Uprava za notranje zadeve v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti v smislu prvega odst. 120. čl. ZVCP, ni verodostojna listina v smislu 23. čl. ZIZ.
Akceptni nalog predstavlja tudi posebno vrsto nakaznice, vendar pa je akceptni nalog predvsem listina, ki z določenim pravnim razmerjem seznanja druge in je lahko hkrati podlaga za izvršitev nekega dejanja (opravljanje pravnega prometa). Pri izdaji akceptnega naloga, kot sredstva za zavarovanje plačila, dejansko gre, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, za sklenitev pogodbe o naročilu v smislu 749. člena ZOR. Naročitelj, ki je dal prevzemniku naročila nalog za izpolnitev akceptnega naloga, da bi prevzemnik lahko dosegel izpolnitev neke svoje terjatve od naročitelja, glede na določbo 770. člena ZOR ni upravičen odstopiti od naročila in naročilo preneha šele, ko dolžnik poravna terjatev. Vendar pa se v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo z vprašanjem ali je terjatev toženke iz posojilne pogodbe prenehala, ker tožnik od naročila ne odstopa, ampak zatrjuje, da je bila vrnitev akceptnega naloga dogovorjena soglasno s toženko
vročanje - javna listina - povratnica - dejansko stanje - dokazna ocena
Če pritožnik predlaga dokaze, ki bi lahko ovrgli domnevo o datumu vročitve, ugotovljenem na podlagi povratnice, je podan močan dvom v pravilnost ugotavljanja dejanskega stanja in je potrebno sklep o zavrženju pritožbe razveljaviti.
Oporoka je močnejši pravni naslov za dedovanje od zakona in to kljub temu, da je sporna v tej zadevi ustna oporoka pred dvema pričama, ki je formalno veljavna upoštevaje določbe členov 72 - 75 ZD.
Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe glede odločitve o stroških postopka le sklicuje na odločilo 157. člena ZPP, ne navaja pa razlogov za takšno odločitev in je ne obrazloži.
delna ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - pritožba - pravni interes - ugovor po izteku roka
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov delni umik izvršilnega predloga) niti ne more pričakovati. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep.
Pooblaščenemu odvetniku, ki med pravdno neha opravljati odvetništvo, ne preneha pooblastilo. Ostane pooblaščenec še naprej, izgubi le tista upravičenja iz pravnega pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo (96. čl. ZPP).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen.