Od načina prenosa menične terjatve (indosament ali cesija) je odvisno, ali ima menični dolžnik proti novemu upniku vse ugovore, ki izhajajo iz osebnega razmerja dolžnika proti prejšnjemu upniku.
Pooblaščenemu odvetniku, ki med pravdno neha opravljati odvetništvo, ne preneha pooblastilo. Ostane pooblaščenec še naprej, izgubi le tista upravičenja iz pravnega pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo (96. čl. ZPP).
O vprašanju avtorstva avtorskega dela ni mogoče odločati po predpisih, ki so prenehali veljati še preden je bilo avtorsko delo sploh ustvarjeno in ko je sploh moglo biti deležno pravne zaščite. V vprašanje (so)avtorstva je treba presojati z vrednotenjem prispevka fizičnih oseb k nastanku avtorskega dela glede na njegove predpostavke, med katere pa ne spadajo nebistveni znaki avtorskega dela.
Sodišče druge stopnje ni ugodilo nadaljnemu predlogu državne tožilke po preklicu pogojne obsodbe, ker je glede na podatke spisa, v katerem je bila obdolžencu izrečena pogojna obsodba za povsem druga kazniva dejanja, storjena pred petimi leti, ocenilo, da bi tudi v primeru, če bi sodišče takrat vedelo za to kaznivo dejanje, za katero se mu sedaj sodi, obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, saj je sodišče razpolagalo s podatki o več kazenskih postopkih zoper obdolženca.
Dejstvo, da so pritožniki pridobili solastninsko pravico na nepremičnini, na kateri je vknjižena upnikova zastavna pravica, samo po sebi pritožnikom ne daje položaja dolžnika v smislu 15. člena ZIP. Po 251. členu ZIP ima vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve zgolj ta učinek, da se lahko opravi izvršba na nepremičnino tudi proti drugemu, ki jo je pridobil pozneje. Te osebe morajo le dopustiti, da se zastavni upnik poplača iz zastavljene stvari (nepremičnine).
Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe glede odločitve o stroških postopka le sklicuje na odločilo 157. člena ZPP, ne navaja pa razlogov za takšno odločitev in je ne obrazloži.
Predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja ni utemeljen, če dolžnik ni prostovoljno izpolnil restitucijskega zahtevka oziroma ni bila vložena izvršba na izpolnitev restitucijskega zahtevka, naloženega v sklepu o motenju posesti.
ZOR člen 824, 824/1, 825, 825/1, 824, 824/1, 825, 825/1.
posredovanje - plačilo - povrnitev stroškov
Kolikor ni drugače dogovorjeno sme posrednik, ki je dobil naročilo za posredovanje od obeh strank, zahtevati od vsake stranke samo polovico posredniškega plačila.
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2, 53, 52, 52/1, 52/2, 53. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/1, 64, 64/1, 65, 65/1.
ugovor tretjega - skupno premoženje zakoncev
Glede na to, da je dolžnikova žena poročena z dolžnikom od l. 1986, da je bil sporazum kot izvršilni naslov sklenjen l. 1993, da je ugovor vložila l. 1999, je verjetneje, da je šlo pri preobremenitvi nepremičnine za skupno in sporazumno razpolaganje.
Račun, ki ga izstavi Uprava za notranje zadeve v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti v smislu prvega odst. 120. čl. ZVCP, ni verodostojna listina v smislu 23. čl. ZIZ.
Če dogovor o preživnini ne vsebuje izrecne določbe o obveznosti plačila zamudnih obresti, vsebuje pa datum zapadlosti preživninskih obrokov, se šteje, da so dogovorjene tudi zamudne obresti. Dogovor po čl. 130 ZZZDR v celoti nadomešča pravnomočno sodbo, zato ne bi bilo smotrno, da bi se obresti morale iztoževati posebej.
odškodnina - protipravnost - odgovornost pravne osebe - odgovornost za škodo
Preuranjen je zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi ravnanja ali odločbe upravnega organa, dokler odločba ni pravnomočno spremenjena ali odpravljena v skladu s pravili upravnega postopka.
vročanje - javna listina - povratnica - dejansko stanje - dokazna ocena
Če pritožnik predlaga dokaze, ki bi lahko ovrgli domnevo o datumu vročitve, ugotovljenem na podlagi povratnice, je podan močan dvom v pravilnost ugotavljanja dejanskega stanja in je potrebno sklep o zavrženju pritožbe razveljaviti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog, vendar so dolžnikove navedbe zelo splošne in nedoločne, dolžnik pa tudi ne predloži nikakršnih dokazov za svoje trditve. S tako pavšalnimi in neizkazanimi ugovori dolžnik ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in v posledici neutemeljen.