Ko imetnik menice le-to izpolni, ima menica vse meničnopravne učinke. Zato je menična zaveza avalista, dana na bianko menici, samostojna. Sprejem bianko menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko pozneje izpolni odredbo za plačilo menice. Pooblastilo za izpolnitev blanketa da dolžnik upniku izrecno ali molče. Ker je bila v obravnavanem primeru tudi menična izjava dana bianko, o izrecnem pooblastilu za izpolnitev menice ni mogoče govoriti. Pisnega dogovora o bistvenih meničnih sestavinah, v katerem bi bile določene meje, ki jih upnik pri izpolnitvi menice ne sme prekoračiti, namreč v obravnavanem primeru ni bilo. Kljub temu (in ne glede na to, da je njegova zaveza samostojna) lahko avalist ugovarja, da vsebina menice ni bila izpolnjena v skladu z vsebino osnovnih pogodb oz. v skladu z dogovorom.
Vsebina sklepa o izvršbi ni identična z vsebino izvršilnega naslova, ki se izvršuje, ker je sodišče dovolilo tudi izvršbo zaradi zahtevanih zamudnih obresti, izvršilni naslov pa dolžniku ne nalaga dolžnosti plačila le-teh. Zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izvršbo v tem delu zavrniti.
Pooblaščenemu odvetniku, ki med pravdno neha opravljati odvetništvo, ne preneha pooblastilo. Ostane pooblaščenec še naprej, izgubi le tista upravičenja iz pravnega pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo (96. čl. ZPP).
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2, 53, 52, 52/1, 52/2, 53. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/1, 64, 64/1, 65, 65/1.
ugovor tretjega - skupno premoženje zakoncev
Glede na to, da je dolžnikova žena poročena z dolžnikom od l. 1986, da je bil sporazum kot izvršilni naslov sklenjen l. 1993, da je ugovor vložila l. 1999, je verjetneje, da je šlo pri preobremenitvi nepremičnine za skupno in sporazumno razpolaganje.
Dejstvo, da so pritožniki pridobili solastninsko pravico na nepremičnini, na kateri je vknjižena upnikova zastavna pravica, samo po sebi pritožnikom ne daje položaja dolžnika v smislu 15. člena ZIP. Po 251. členu ZIP ima vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve zgolj ta učinek, da se lahko opravi izvršba na nepremičnino tudi proti drugemu, ki jo je pridobil pozneje. Te osebe morajo le dopustiti, da se zastavni upnik poplača iz zastavljene stvari (nepremičnine).
O vprašanju avtorstva avtorskega dela ni mogoče odločati po predpisih, ki so prenehali veljati še preden je bilo avtorsko delo sploh ustvarjeno in ko je sploh moglo biti deležno pravne zaščite. V vprašanje (so)avtorstva je treba presojati z vrednotenjem prispevka fizičnih oseb k nastanku avtorskega dela glede na njegove predpostavke, med katere pa ne spadajo nebistveni znaki avtorskega dela.
Upnik je dolžan plačati sodno takso za prijavo terjatve, ki jo je vložil v postopku prisilne poravnave, čeprav je bil postopek prisilne poravnave kasneje zaradi umika predloga ustavljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ (dogovorjeno je bilo plačilo s kompenzacijo s storitvijo), vendar za te svoje ugovorne trditve dolžnik ne predlaga nobenih dokazov (listine, priče...), zato je njegov ugovor neobrazložen in glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena tega zakona.
Zavezanec za odškodnino ( za sklenjena kmetijska ali gozdna zemljišča) v priznanicah bi bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, če bi šla predlagatelju vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov v naravi, vendar vrnitve v naravi ne bi zahteval.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 171, 154, 154/1, 170, 171.
odgovornost - krivdna odgovornost
Sodišče prve stopnje je odgovornost vrtca pravilno presojalo ob upoštevanju pravil o krivdni odgovornosti. Zračnik in betonirani pokrov jaška nista nevarna sama po sebi, ampak je nevarna le njuna nepravilna uporaba.
ZOR člen 824, 824/1, 825, 825/1, 824, 824/1, 825, 825/1.
posredovanje - plačilo - povrnitev stroškov
Kolikor ni drugače dogovorjeno sme posrednik, ki je dobil naročilo za posredovanje od obeh strank, zahtevati od vsake stranke samo polovico posredniškega plačila.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Obrazložena ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik za tožbo ni aktivno legitimiran, bi sicer lahko povzročila zavrnitev tožbenega zahtevka tožnika v kritičnem delu; pomanjkanje aktivne legitimacije pa ne more biti podlaga za zavrženje tožbe. V tem delu je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju z izrekom sklepa; podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.