ZOR člen 436, 436/1, 436, 436/1. ZSOS člen 2, 2. ZDen člen 73, 73/1, 73, 73/1.
cesija terjatve - upravičenec
Če je zavezanec iz 73. čl. ZDen svojo terjatev do Slovenskega odškodninskega sklada cediral, cesionar lahko stopi na njegovo mesto in uveljavlja odškodnino kot upravičenec po ZDen.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 51, 51/2, 59. ZNP člen 9, 9/2, 9, 9/2.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Pravico predlagatelja je šteti za manj verjetno (2. odst. 9. čl. ZNP) glede na dejstvo, da trdi, da določeno premoženje ne spada v skupno premoženje pravdnih strank (torej v nasprotju z določilom 2. odst. 51. čl. ZZZDR) in da izpodbija domnevo o enakih deležih zakoncev na takšnem premoženju (59. čl. ZZZDR). Drugače pa je glede predmetov, za katere predlagatelj trdi, da v času trajnaja zakonske zveze sploh niso bili nabavljeni in torej niso obstajali. Negativnih dejstev ne more dokazovati in je dokazno breme obstoja teh stvari na strani nasprotne udeleženke. Tudi ta pa v dokaz svojih trditev o obstoju teh premičnin kot stvari skupnega premoženja zaenkrat ni predložila ničesar, in je torej treba šteti, da je njena pravica, manj verjetna.
ZPP (1977) člen 7, 7/2, 219, 220, 220/1, 338, 338/4, 7, 7/2, 219, 220, 220/1, 338, 338/4. ZOR člen 178, 178/1, 178, 178/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - dokazna ocena
Dokazna ocena v smislu 8. čl. ZPP/77 ne pomeni, da mora sodišče v svoji obrazložitvi navesti prav vsak dokaz, temveč mora oceniti le relevantne dokaze, torej tiste, s katerimi so dokazana dejstva, ki so pomembna za odločbo (2. odst. 7., 219. in 1. odst. 220. čl. ZPP/77). V obrazložitvi namreč sodišče navede zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katere se ti zahtevki opirajo in dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo (4. odst. 338. čl. ZPP/77). Opustitev posebne ocene dokazov, ki niso bili podlaga odločitvi in ki jih sedaj v pritožbi izpostavlja tožeča stranka, torej ne predstavlja kršitve pravil postopka, v konkretnem primeru pa tudi ne zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede na ugotovitev, da se je voznik X odločil za prehitevanje v situaciji, ki tega ni dopuščala, zaradi česar je toženka zavirala in se umaknila v svojo desno na makadamsko izogibališče, kar je imelo za posledico obravnavano prometno nesrečo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je za nesrečo izključno kriv voznik X. Materialnopravna podlaga odločitvi o tožbenem zahtevku je torej določilo 1. odst. 178. čl. ZOR, ki govori o uporabi pravil o krivdni odgovornosti v primeru, ko je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika. Toženka kot v prometni nesreči nekriva imetnica motornega vozila torej ne odogovarja za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi prometne nesreče.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6. ZZVZZ člen 34, 80, 81, 82, 83, 34, 80, 81, 82, 83. ZDSS člen 31, 31. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2.
začasna nezmožnost za opravljanje dela - pravni interes
Ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni je mogoče uveljavljati tudi po prenehanju delovnega razmerja, še zlasti, če je obstajal spor o sami zakonitosti prenehanja delovnega razmerja po 6. točki 1. odstavka 100. člena ZDR - neopravičena odsotnost z dela. Gre za ugotovitveno tožbo, ki jo je mogoče po 31. členu ZDSS vložiti zoper dokončno odločbo zavoda, ne da bi bilo potrebno zanjo izkazovati pravni interes.
stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo - stvarno pravo
VSL43872
ZTLR člen 28, 72, 72/1, 72/2, 28, 72, 72/1, 72/2. SZ člen 58, 156, 156/1, 58, 156, 156/1. ZPP člen 274, 274.
litispendenca - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - pravica do uporabe stanovanja - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Prvi postopek je bil zaradi umika tožbe ustavljen. S tem je litispendenca prenehala in od tedaj ne tečeta več dve pravdi, zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, pa tudi ne zatrjevana bistvena kršitev iz 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 274. čl. ZPP. Na pravilnost in zakonitost končne odločitve v obravnavanem primeru se morebitna opustitev izdaje sklepa po predhodnem preizkusu tožbe ne razteza. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem se zahteva kvalificirana posest - zakonita in dobroverna posest ali dobroverna posest (28. čl. ZTLR). Veljavnega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini toženka ne zatrjuje (1. odst. 72. čl. ZTLR), prav tako pa ves čas ve, da nepremičnina, ki jo poseduje, ni njena (2. odst. 72. čl. ZTLR). To pa pomeni, da pogoji za priposestvovanje niso izpolnjeni, saj zgolj dolgoletna posest nima za posledico pridobitve lastninske pravice. Toženka zaseda v I. nadstropju hiše eno od dveh stanovanj. Zahtevek lastnika za izpraznitev je utemeljen, če oseba, ki stanovanje uporablja, z lastnikom ni sklenila oziroma ni podaljšala najemne pogodbe. Materilanopravno podlago izpraznitvene tožbe torej predstavlja 58. čl. SZ. Ker pa se je toženka v stanovanje vselila že pred njegovo uveljavitvijo, je odločilen njen položaj, ki ga je imela ob uveljavitvi SZ. Če je z lastnikom stanovanja sklenila stanovanjsko pogodbo skladno z določilom 34. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih, mora lastnik z njo kot imetnikom pravice uporabe uskladiti stanovanjsko pogodbo z določili SZ (1. odst. 156. čl. SZ). Lastnik, ki neutemeljeno ne uskladi pogodbe, ne more uspešno uveljavljati izpraznitvene tožbe po 58. čl. SZ.
vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pravni osebi - zakoniti zastopnik
Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izoči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu (5. odst. 142. čl. ZPP, 1. odst. 133.čl. ZPP). Subjektu vpisa v sodni register se vroča na na naslovu, navedenem v registru (3.odst. 139. čl. ZPP). Če subjektu vpisa v sodni register ni mogoča vročitev sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, se vročitev opravi tako, da vročevalec izroči pisanje sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti njegovega prebivališča, na vratih oziroma v poštnem nabiralniku na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in opozorilo, da mora v 15 dneh pisanje dvigniti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. Če naslovnik tudi v 15 dneh, odkar je vročevalec pustil to obvestilo, pošiljke ne dvigne, se šteje vročitev za veljavno opravljeno z dnem, ko je bilo puščeno obvestilo (141. čl. ZPP). Bolezen zakonitega zastopnika pravne osebe, ki očitno traja že dalj časa, ne more biti upravičen vzrok, zaradi katerega je pravna oseba zamudila rok. Kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, mora biti poslovanje pravne osebe organizirano tako, da tudi v času odsotnosti njenega zakonitega zastopnika normalno posluje, kar pomeni tudi, da normalno sprejema pisanja. Navedeno pa pomeni, da ni podan upravičeni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Če tožnik v naloženem roku ne plača takse za tožbo, se ta šteje za umaknjeno. V tem primeru je toženec upravičen do povrnitve njegovih pravdnih stroškov.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
izvedensko mnenje - postopek
Ker je sodišče prve stopnje opustilo vročitev ali obvestitev dolžnikov o dopolnitvi izvedeniškega mnenja, jima je s tem odvzelo možnost sodelovanja v postopku in je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP.
ZZZPB člen 1, 1/3, 19, 19-1, 1, 1/3, 19, 19-1. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje delovnega razmerja
ZZZPB določa, da se pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti zagotavljajo delavcem, ki so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve. Če je delavec sam predlagal, da ga delodajalec opredeli za trajno presežnega delavca, ne da bi za to obstajali objektivni razlogi, mu nadomestilo ne pripada.
Sodišče mora obrazložiti, zakaj bi bilo odločanje o višini nadomestila dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi stroški, če odloči, da mora Zavod za zaposlovanje s posebno odločbo ponovno odločiti o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti.
Ker gre za zaščiteno kmetijo, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je upravnik zapuščine do razdelitve zapuščine eden izmed dedičev, ki na kmetiji živi in ima status kmeta.
Škoda, ki nastane zaradi naleta divjadi v avto na magistralni cesti, se uveljavlja na podlagi 4. odst. 71. čl. Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi (ZVGLD). Predhoden postopek, predpisan v členih od 72 do 75 ZVGLD, ni procesna predpostavka za uveljavljanje takšne škode.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45, 44, 44/2, 45.
zdraviliško zdravljenje
Če pri zavarovancu niso izkazana bolezenska stanja iz 45. člena pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in ne pričakovani rezultati takega zdravljenja in 44. člena istih pravil, ni mogoče tožniku priznati pravice do zdraviliškega zdravljenja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Če sodišče v razlogih ne navede, zakaj se je odločilo urediti mejo po pravični oceni, pritožnik pa takšno odločitev napada, sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti ter je podana bistvena kršitev postopka.
ZPP (1977) člen 11, 250, 368, 11, 250, 368. ZPIZ člen 30, 32, 32/2, 30, 32, 32/2.
poškodba pri delu - poklicna bolezen
Po 30. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92-54/98) se za poškodbo pri delu šteje le tista poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ter poškodba, ki je posledica hitre sprmembe položaja telesa, nenadne oboremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Mora torej priti do neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega ali fizikalnega učinka ali hitre spremembe položaja telesa, ali pa nenadne obremenitve telesa. Zato pri tožniku ne gre za poškodbo pri delu, temveč za poklicno bolezen (32. člen), ker zdravstvene težave izvirajo iz dolgotrajnih vplivov delovnega procesa na zdravstveno stanje (delo na stroju, tresenje, itd.).