Vročitev je bila opravljena na način, kot ga je določil takratni upravni organ (in kar je ZOUP v paragrafu 43 tudi omogočal), do česar pa se organ ni niti opredelil (četudi je povzeto odredbo pri svoji odločitvi nedvomno upošteval, kot prej povedano), zaradi česar je že iz tega razloga njegov zaključek, da od odsotnosti vročilnic vročitve odločbe pravni prednici A. A. (za katero konkretno vročitev niti ni bila odrejena - op. sod.) ni mogoče neposredno dokazati napačen oziroma vsaj preuranjen.
upravni spor - vrnitev v prejšnje stanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ima procesno naravo, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) vrne v stanje, v kakršnem je bil pred zamudo. S sklepi, izdanimi v zvezi s tem procesnim institutom, se postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, temveč se z njimi odloči o pravočasnosti posameznega procesnega dejanja znotraj postopka odločanja o glavni stvari in ti sklepi sami zase ne predstavljajo končne odločitve o glavni stvari.
ZZDej-K člen 41, 41/4. URS člen 2, 14, 33, 49, 51, 74, 155, 158.
koncesija - zdravstvena dejavnost - trajanje
Sodišče ne more slediti tožbenim ugovorom tožeče stranke o kršitvi 155. oziroma 2. člena URS, saj je Ustavno sodišče RS presodilo, da je določba četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, ustavnopravno skladna. To pa posledično pomeni, da izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati napačne uporabe materialnega prava.
nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - izločitev sodnika
Pri odločanju o prošnji se za dodelitev BPP na podlagi 3. odstavka 11. člena ZBPP, ugotavljajo tako finančni položaj prosilca kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Ni dvoma, da morajo biti vsi predpisani pogoji za odobritev BPP kumulativno izpolnjeni, saj zakonodajalec s citiranimi določili ZBPP nikakor ne zagotavlja nikomur neomejenega dostopa do BPP, ampak le prosilcem, ki izkažejo, da kumulativno izpolnjujejo vse predpisane zakonske pogoje, vsekakor tudi objektivne pogoje po določilih 24. člena ZBPP
ZTuj-2 člen 37, 37/1. ZZSDT člen 17, 18. ZUP člen 214, 214/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - soglasje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Soglasje po ZZSDT za enotno dovoljenje za prebivanje in delo ni vedno nujno potrebno.
Tožena stranka je očitno pomotoma prezrla, s tem ko v svoji obrazložitvi, navaja, da gre v obravnavanem primeru za izdajo dovoljenja, ne pa za podaljšanje predhodno že izdanega oziroma pridobljenega dovoljenja. Ker je tako v tem delu obrazložitev izpodbijane odločbe v nasprotju z njenim izrekom, je obrazložitev bistveno pomanjkljiva.
Ker je tožena stranka izpodbijani akt izdala izključno na podlagi dejstva, da Zavod ni izdal soglasja, Zavod pa ni ugotovil, da ni izpolnjen pogoj iz 1. ali iz 2. alineje 1. odstavka 18. člena ZZSDT, je utemeljen tudi tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-8.
visoko šolstvo - volitve - enakost pred zakonom - stranski udeleženec - sodelovanje pri upravljanju javnih zadev - zavrženje tožbe - začasna odredba
Iz zakona izhajata dva temeljna pogoja, ki ju je treba uporabiti pri presoji ali je posamezna odločitev upravni akt v smislu določb ZUS-1 in sicer: (i) formalno (le tisti akti, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil (organi iz 1. člena ZUS-1) in (ii) materialni (če vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravni določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta in s tem posegajo v pravni položaj tožnika in so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično določanje v javnem interesu).
Po presoji sodišča izpodbijani sklep, da se razveljavijo volitve v ŠS Fakultete ,ni upravni akt, ki ga za potrebe upravnega spora opredeljuje zakon (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Z izpodbijanim sklepom in odgovorom rektorice namreč ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz področja upravnega prava in ne posega v javno pravno sfero, temveč v notranje volilne postopke na fakulteti, ki po določbi 8. alineje drugega odstavka 6. člena ZVis izrecno spadajo v področje notranjega urejanja univerze oz. fakultete ter navzven zoper tretje ne učinkujejo. Izpodbijani sklep in odgovor rektorice po presoji sodišča niti nista oblastvena posamična akta, saj Študentski svet Univerze in rektor ne izvršujeta oblasti, temveč sta organa Univerze, katerih naloge in pooblastila so določene za rektorja v 23. členu ZVis, za Študentski svet Univerze pa v 26. členu ZVis.
Izpodbijani sklep in odgovor rektorice nista bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije, zato ni akt organa ali dejanja, ki bi dopuščalo upravni spor po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
spletne igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - pravočasnost pritožbe - vročanje - pravilnost vročitve po zup - vročanje naslovniku v tujini - naslov za vročanje - nepravilna vročitev
Za določitev naslova za vročanje, tudi ko je stranka v tujini, veljajo določbe ZUP, ki jih mora uporabiti organ, ko pisanje odpravlja. Vročitev je zato pravilna in vzpostavlja domnevo, da se je stranka seznanila z vsebino pošiljke le, če jo organ odpravil na pravilen naslov po ZUP in je na takem pravilnem naslovu v tujini opravljena v skladu s pravili o izvajanju poštnih storitev, ki veljajo v državi naslova. Povedano drugače, če pošiljka ni odpravljena na naslov v skladu z ZUP, vročitev na takem naslovu, četudi je izvedena v skladu s pravili za izvajanje poštnih storitev, ne povzroči domneve, da se je stranka seznanila z vsebino pošiljke. V takem primeru je, kot že rečeno, treba na drugačen način ugotoviti, kdaj se je stranka dejansko seznanila z vsebino pošiljke, pri čemer je dokazno breme na strani, ki tako seznanitev zatrjuje, to je na organu.
ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-9. ZBPP člen 34, 34/4.
redni upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - sodne počitnice / poletno poslovanje - nujna zadeva - brezplačna pravna pomoč - zavrženje tožbe - prepozna tožba
Na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZBPP se zadeve v upravnem sporu po ZBPP obravnavajo kot nujne, kar pomeni, da je v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena v zvezi z 9. točko tretjega odstavka 83. člena ZS procesni rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času poletnega poslovanja sodišča.
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe se je glede na vročitev odločbe dne 30. 7. 2021 iztekel dne 30. 8. 2021. Tožnik je tožbo vložil šele dne 9. 9. 2021, zmotno misleč, da se rok zaradi poletnega poslovanja sodišča rok izteče šele 15. 9. 2021
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZUS-1 člen 32.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - zahteva za izdajo začasne odredbe
Tožnik je vložil prošnjo za mednarodno zaščito na Hrvaškem in jo po lastni izjavi ilegalno zapustil preden je bilo odločeno o njegovi prošnji, zato je presoja toženke, da je podana domneva nevarnosti pobega pravilna in je na podlagi tega utemeljeno sklepala, da bo tožnik pobegnil, preden bo njegov postopek končan.
ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/4, 274, 274/1, 274/1-1. ZMV-1 člen 16, 17, 21, 21/2. Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil (2004) člen 27, 47, 49, 49/1.
registracija vozila - soglasje - identifikacija vozila - potrdilo o skladnosti - stvarna pristojnost - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Če odloča strokovna organizacija kot stvarno pristojen organ o zahtevi za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila, pa za ugoditev zahtevi niso izpolnjeni zakonski pogoji (ker ne gre za vozila, ki so bila predhodno že homologirana in dana v promet v EU), strokovna organizacija pa soglasje k registraciji izda, ne gre za odločanje po stvarno nepristojnem organu, pač pa za napačno ugotovitev dejanskega stanja oziroma napačno uporabo materialnih predpisov.
Napačna ugotovitev dejanskega stanja pa glede na 274. člena ZUP ne more biti razlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, v primeru ugotovljene kršitve materialnega prava pa je po nadzorstveni pravici mogoče odločbo razveljaviti le v roku enega leta (drugi odstavek 277. člena ZUP), ki pa je v obravnavani zadevi že potekel.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Navedena določba izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo. S citirano določbo zakonodajalec v bistvu določa le, na katerih območjih v pristojnosti koncedenta koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn. To pa je območje, za katerega mu je s koncesijskim aktom (prva alineja prvega odstavka 42. člena, prvi odstavek 50. člena in prva alineja prvega odstavka 52. člena ZLD-1) podeljena koncesija, in območje, za katerega mu je koncedent (to je občina, ki je podelila koncesijo) ob izpolnjenih pogojih iz 10. člena ZLD-1 izdal dovoljenje za podružnico lekarne.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Navedena določba izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo. S citirano določbo zakonodajalec v bistvu določa le, na katerih območjih v pristojnosti koncedenta koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn. To pa je območje, za katerega mu je s koncesijskim aktom (prva alineja prvega odstavka 42. člena, prvi odstavek 50. člena in prva alineja prvega odstavka 52. člena ZLD-1) podeljena koncesija, in območje, za katerega mu je koncedent (to je občina, ki je podelila koncesijo) ob izpolnjenih pogojih iz 10. člena ZLD-1 izdal dovoljenje za podružnico lekarne.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica nima statusa izvajalca lekarniške dejavnosti na območju toženke, zato je toženka ravnala pravilno, ko je tožničino vlogo za izdajo dovoljenja za podružnico lekarne zavrnila, ne da bi pred tem izvedla ugotovitveni postopek o izpolnjenosti materialnih pogojev za podružnico lekarne po določbah 10. člena ZLD-1 in ni pridobila mnenja Lekarniške zbornice Slovenije in soglasja ministrstva.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 28. ZMZ-1 člen 70, 70/4, 84, 84/1, 84/1-3, 84/1-5, 84/7. URS člen 15, 19. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - začasna odredba - begosumnost - predaja odgovorni državi članici - pravica do osebne svobode - pogoji za izrek omejitve gibanja
Za sprejem odločitve, da se prosilca, pridrži na način, da se mu omeji gibanje mora biti, ob upoštevanju določil 2. odstavka 28. člena Uredbe Dublin III ter 84. člena v zvezi s 84.a členom ZMZ-1, ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost pobega prosilca, da je izrečeni ukrep pridržanja sorazmeren ter da ni mogoče učinkovito uporabiti drugih, manj prisilnih ukrepov oziroma, da je ukrep za izvedbo predaje odgovorni državi članici tudi nujen.
Sodišče sledi stališču tožene stranke, da je tožnikova zapustitev Grčije in Hrvaške ter prihod v Slovenijo, del njegovega običajnega vzorca obnašanja, ki ga po besedah tožene stranke tožnik uresničuje oziroma ponavlja v Evropi. Posledično to pomeni, da v okoliščinah konkretnega primera dejstvo, da zakonodajalec Republike Slovenije v notranji pravni red ni prenesel določbe člena 8(4) Direktive o sprejemu 2013/33/EU, ki predpisuje regulacijo alternativ ukrepu odvzema prostosti kot ukrep pridržanja na območje Azilnega doma, to samo po sebi niti ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sprejete odločitve tožene stranke v konkretnem primeru.
izterjava davčnih obveznosti - prispevki - prednostne terjatve - novela - odpust dolga - osebni stečaj
Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP je že od začetka uporabe zakona dne 1. 10. 2008 določal, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - izbira odvetnika - določitev odvetnika - pravno svetovanje in zastopanje
Po določbah ZBPP, tudi po presoji Vrhovnega sodišča RS, ni prav nobene podlage za to, da bi moral organ, ki odloča o tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč, tožečo stranko posebej opozarjati na okoliščino, da lahko predlaga določenega odvetnika. Iz zakona izhaja le možnost oziroma pravica prosilcev, da predlagajo odvetnika. Takšna možnost izhaja direktno iz zakona, prosilec pa jo lahko izkoristi ali ne.
varstvo ustavnih pravic - odlok - upravni akt - upravni spor - tožba v upravnem sporu - ni posamični akt
Sodišče je presodilo, da izpodbijani Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 ni akt v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja. Izpodbijani akti namreč naslavljajo splošen, nedoločljiv krog oseb in ne individualno določene osebe, ter urejajo nedoločeno število bodočih primerov, to pa pomeni, da imajo naravo splošnega akta, kar pomeni, da s tožbo, vloženo v upravnem sporu, po četrtem odstavku 5. člena njihovo izpodbijanje ni mogoče.
javni razpis - sofinanciranje - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - obrazloženost odločbe - obseg sodnega preizkusa
Sodišče presoja, ali so bila pri izvedbi postopka in sprejeti odločitvi spoštovana pravila materialnega in procesnega prava, v vsebino sprejetih ocen, ki so strokovne odločitve, pa ne posega in zato odločitve v tovrstnih zadevah odpravi le, če je utemeljitev sprejete odločitve, ki izhaja iz obrazložitve akta, očitno nerazumna ali nepopolna. Opisano stališče izhaja iz dosedanjih odločitev Vrhovnega sodišča RS (zadeve X Ips 299/2014, I Up 33/2013 in X Ips 193/2013), ki je že večkrat poudarilo, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja zgolj skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev in kriterijev (meril) z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - verjeten izgled za uspeh - objektivni kriterij
Od prava neuke stranke ni mogoče pričakovati, da "natančno pojasni, iz katerih razlogov želi vložiti revizijo ter, da te razloge pojasni “, saj prav zato prosi za pravno pomoč in svetovanje.