Upravni organ ni imel zakonske podlage, da v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja preveri še kakšna druga dovoljenja kot je rudarska koncesija za izkoriščanje mineralnih surovin, kot tudi ne ugotavljati, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izvedbo agromelioracije, saj ne gre za isto upravno stvar.
Disciplinski pravilnik (2010) člen 7, 7-21, 45, 48, 48/1. ZGO-1 člen 139, 139/1. ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-9.
disciplinski ukrep - kršitev kodeksa - neupravičena uporaba avtorskih del
Zaključek, da je tožnik pri svoji natečajni rešitvi (delno) kopiral IDZ ..., je prvostopenjski organ napravil na podlagi ugotovitve, da sta tipologija in organizacija tlorisov in vertikalnih komunikacij vseh nadstropij doma za upokojence pri IDZ ... in tožnikovi arhitekturni natečajni rešitvi skoraj identični. Podobnost tlorisnih zasnov (vseh nadstropij) obeh načrtovanih objektov pa je tudi po presoji sodišča tako velika, da ni bilo moč slediti ugovoru tožnika, da je k tej podobnosti prispevala nepravilna oblika parcele. Da ne gre za naključje, pa priča tudi dejstvo, da se je tožnik z navedeno IDZ ... v fizični obliki seznanil na sedežu toženke, kar izhaja iz tožnikove izjave, dane v postopku pred toženko.
ZBPP člen 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje prošnje
Tožnici je bila z odločbo z dne 9. 2. 2017 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v izvršilnem postopku zaradi izterjave stroškov ter tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, med katere spadajo tudi stroški izvršitelja. To pomeni, da je tožnica z vlogo z dne 21. 12. 2019 zahtevala ponovno dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov postopka, o takem zahtevku pa je bilo že pravnomočno odločeno.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Tožnik ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve), zaradi česar je tožena stranka v okviru predhodnega preizkusa tožnikovo zahtevo s sklepom pravilno zavrgla na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZCes-1 člen 32, 32/6, 32/7. Odlok o občinskih cestah v Občini Piran člen 36, 36/3. ZUP člen 7, 9, 144, 144/1.
dovoljenje za izredne prevoze ali dovoljenje za uporabo javne poti - skrajšani ugotovitveni postopek - nepopolna ali nejasna vloga - pravica stranke do izjave
Glede na pozitivno pravno ureditev izdaje dovoljenj za izredni prevoz in ureditev višine povračila za izredni prevoz ter podatke, ki jih je navedel tožnik v vlogi za izdajo dovoljenja za izredni prevoz ter dopolnitvi vloge, sodišče meni, da toženka o izdaji dovoljenja ne bi mogla odločiti po skrajšanem postopku. Organ (namreč) lahko odloči po skrajšanem postopku iz razloga, ker se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je stranka navedla oziroma predložila v svoji zahtevi (1. točka prvega odstavka 144. člena ZUP), le, kadar so dejstva očitno nesporna oziroma se navedbe stranke v celoti ujemajo s podatki organa. V obravnavanem primeru pa skladnosti navedb stranke z ugotovitvami organa glede pravno relevantnih dejstev ni (bilo), na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi.
ZRud-1 člen 13, 13/2, 15, 15/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
rudarstvo - rudarska pravica - prenos rudarske pravice - nosilec rudarske pravice - zavrženje vloge
Kot izhaja iz navedb obeh strank in podatkov upravnega spisa, je med strankama očitno sporno, ali predmet prenosa, ki ga s svojo vlogo uveljavlja tožnica, to je rudarska pravica na navedenem pridobivalnem prostoru, še obstaja. To pa nedvomno narekuje vsebinsko obravnavo tožničine vloge, ne pa zavrženje vloge po navedeni določbi ZUP.
tujci - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - družinski člani - dokazovanje istovetnosti
Organ je od prosilca (begunca) načeloma upravičen zahtevati predložitev dokumentov, ki jih izdajajo pristojni organi izvorne države, vendar je v primeru njihove nepredložitve dolžan zahtevati pojasnila o razlogih za to. Pri tem mora vzeti v obzir vse upoštevne elemente, tako splošne glede razmer v državi iz izvora, kot tudi glede posebnega (konkretnega) položaja begunca in njegovega družinskega člana ter posebnih težav pri pridobivanju uradnih listinskih dokazov. V primeru, ko prosilec ne predloži nobenih listin oziroma dokazov, se na podlagi pisnega soglasja, s katerim prosilec dovoljuje, da lahko za preverjanje družinskih vezi podatke o družinskih članih posreduje mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področju migracij, ugotavlja izkazovanje družinskih vezi (tretji odstavek 47.a člena ZTuj-2). V primeru, če begunec ne poseduje listinskih dokazov za izkazovanje družinskih vezi, mora navesti vsa dejstva o družinskih članih, s katerimi se združiti, zlasti njihova osebna imena, datume in kraje rojstev, naslove prebivališča ter podatke o tem, kje v času vložitve bivajo. Tujec, ki predloži listine, za katere se ugotovi, da niso pristne, bi bil zato v slabšem položaju kot tujec, ki ne predloži nobenih listin, kar seveda ni dopustno.
Določbo prvega odstavka 97. člena ZTuj-2 je treba razlagati tako, da velja zgolj za izkazovanje istovetnosti tujca, ki prosi za izdajo določenega lastnega dovoljenja po ZTuj-2, ne pa kadar v skladu s 47.a členom ZTuj-2 kot begunec prosi za izdajo dovoljenja za družinskega člana, sploh za svojega otroka. V tem primeru morajo za izkazovanje istovetnosti otroka veljati tudi druge dokazne listine, ne zgolj tiste, navedene v prvem odstavku 97. člena ZTuj-2.
Organ za brezplačno pravno pomoč v zadevi tožnice ni seznanil s svojimi ugotovitvami, ki izhajajo iz uradnega zaznamka. S tem je bila storjena kršitev določbe iz četrtega odstavka 146. člena ZUP, po kateri organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Čeprav se ta člen nanaša na izdajo odločbe po izvedenem ugotovitvenem postopku, je treba enako postopati tudi pri presoji popolnosti in razumljivosti vloge po 67. členu ZUP.
V primeru, da se ugotovi, da je ogroženo življenje obsojenca, zloraba prekinitve kazni zapora ne more v vsakem primeru pretehtati nad zdravjem oziroma nad ohranitvijo obsojenčevega življenja. Kadar je torej ugotovljena zloraba prekinitve prestajanja kazni, je potrebno tehtanje med zlorabo prekinitve in zdravstvenim stanjem obsojenca.
Tožniki pravnega interesa za udeležbo v gradbenem inšpekcijskem postopku ne morejo uspešno opreti na določbe 75. člena SPZ (prepovedana imisija) in 133. člena OZ (zahteva za odstranitev nevarnosti), saj se spori iz teh pravnih razmerij rešujejo v civilnih sodnih postopkih, ne pa v upravnih postopkih inšpekcijskega nadzora gradenj. Tovrsten inšpekcijski postopek je namreč namenjen varstvu javnega interesa na področju gradenj, njegov obseg pa je začrtan v določbi 145. člena ZGO-1, zato v njem ni mogoče uveljavljati varstva pravic iz sosedskega prava.
COVID-19 - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - karantena - omejitev svobode gibanja - obrazložitev odločbe - nemogoč preizkus odločitve - skrajšani ugotovitveni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Za odreditev karantene je bistveno, iz katere države se vrača oseba, ki želi vstopiti v RS, kakšno je epidemiološko stanje v tej državi oziroma na kateri seznam je uvrščena ta država ter zakaj oseba ne sodi v eno od izjem po 10. členu Odloka. Sodišče ugotavlja, da ne iz izreka, ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja niti, iz katere države je vstopila tožnica na območje Republike Slovenije, kdaj je vstopila, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena dotična država in iz katerih razlogov je tožnici odrejena karantena.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - ogrožanje varnosti
Tožnik ima očitno resne zdravstvene težave, zato sodišče ne ocenjuje, da bi tožnik predstavljal resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Bistvo predmetnega spora je v tem, da tožnik ne izpodbija dejstva, ki ga je ugotovila in upoštevala tožena stranka, in sicer, da je do prenosa sredstev na JPR v konkretnem primeru prišlo, ampak ugovarja, da podružnica Ljubljanske banke v Sarajevu za morebiten prenos ni imela nobenega pooblastila, da je bil prenos neverodostojen oziroma, da bi tožena stranka morala dokazati, da je tožnik sam kot varčevalec podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu prenesel sredstva na JPR, kar pa se ni zgodilo, saj listina o stanju na računu dokazuje, da ni bilo nobenega prometa.
Drugačna sodna odločitev kot zavrnitev tožbe v navedenih pravnih okoliščinah bi tožeči stranki samo zmanjšala možnosti za učinkovito uveljavljanje pravic v morebitnih nadaljnjih sodnih postopkih, zato je Upravno sodišče, sklicujoč se na revizijsko sodbo Vrhovnega sodišča, odločilo, da je tožba neutemeljena na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - vsebina prošnje - stroški izvršilnega postopka - stroški izvršitelja
Dejstvo je, da so stroški nastali pred vložitvijo prošnje za BPP, zato je pravilna in zakonita izpodbijana odločitev Organa za BPP.
Tožniku je bila dodeljena BPP v obsegu svetovanja in zastopanja po odvetniku, ki je kot prava uka stranka seznanjen, da bodo nastali stroški opravljanja izvršbe rubeža in dražbe ter je imel možnost vložiti prošnjo za oprostitev plačila stroškov izvršitelja že z vložitvijo predloga za izvršbo.
koncesija - pogodba o koncesiji - pogodba za določen čas - sprememba - odločitev ustavnega sodišča
V obravnavanem primeru gre za spremembo odločbe o koncesiji, podeljene za nedoločen čas, v koncesijo za določen čas in s tem za odločitev, ki temelji na četrtem odstavku 41. člena ZZDej-K. Glede na to, da je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo, ustavnost omejene zakonske ureditve ni več vprašljiva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Po sodni presoji plačilo sodne takse in odvetniških stroškov ne predstavlja okoliščin za zmanjšanje upoštevnega dohodka iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP.
Tožnik z navedbami in dokazi, da je postal invalid zaradi izgube sluha in krivic, ki mu jih povzročajo tretje osebe, v postopku dodelitve BPP ni v ničemer dokazoval ali predlagal dokazov za obstoj okoliščin iz 3. in 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki jih uveljavlja kot razloge za dodelitev izjemne BPP. Iz navedb tožnika tudi po sodni presoji ne izhajajo izredne finančne obveznosti, ki bi nastale kot posledica višje sile (3. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP). Med slednje tudi po sodni presoji ni mogoče šteti plačila sodne takse in odvetniških stroškov. Tožnik prav tako ni izkazal okoliščin materialne ogroženosti, na katere ni mogel vplivati in zaradi katerih se je znašel v položaju materialne ogroženosti (7. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - načelo konktradiktornosti - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijanega sklepa (in odgovora na tožbo) izhaja, da je toženec tožnikovo vlogo za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo zavrnil, ker je z vpogledom v evidenco FURS ugotovil, da tožnik na dan oddaje vloge 22. 12. 2020 ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. V zvezi s tem pa se je (glede na potek upravnega postopka, ki je tudi enostopenjski) tožnik imel prvič možnost izjaviti šele v tožbi, in v kateri zatrjuje in dokazuje nasprotno, in sicer da je imel na dan oddaje vloge 22. 12. 2020 predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja in plačane vse prispevke za obdobje zadnjih petih let. Svoje trditve opira tudi na priloženo potrdilo FURS, ki potrjuje stanje na dan 22. 12. 2020.
Glede na navedeno sodišče sodi, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa, ne more rešiti spora, zato ker so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa (potrdilom FURS), ter je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, zaradi česar je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 4, 4/1, 82, 82/1, 114, 114/1. ZUP člen 146, 146/2, 238, 238/3. ZIN člen 29.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - legalizacija - stanje v času odločanja upravnega organa
Nesporno je, da tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, kar pomeni, da je njegov objekt nelegalen in da je toženka utemeljeno izrekla izpodbijani ukrep. Prvostopenjski organ namreč odloča tako, da upošteva tista dejstva, ki obstajajo in so mu znana ob obravnavanju zadeve na ustni obravnavi oziroma v trenutku izdaje odločbe.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da lahko inšpektor v skladu z 29. členom ZIN opravi nadzor brez predhodnega obvestila in brez navzočnosti zavezanca. V tem primeru mu mora posredovati svoje ugotovitve in mu omogočiti, da se o njih izjavi, kar je bilo v obravnavanem primeru storjeno. Ne gre namreč za ogled v smislu 199. in 200. člena ZUP, ampak gre za inšpekcijski nadzor, ki ga ureja že omenjeno določilo 29. člena ZIN. Prvostopenjski organ je tožniku vročil zapisnik o inšpekcijskem pregledu na kraju samem in mu omogočil izjavo. Očitana bistvena kršitev postopka zato ni podana.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - koncesijska pogodba - sprememba koncesijskega akta - pogodba za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
Gre za spremembo odločbe o koncesiji, podeljene za nedoločen čas, v koncesijo za določen čas in s tem za odločitev, ki temelji na četrtem odstavku 41. člena ZZDej-K, na katerega se toženka v izpodbijani odločbi tudi pravilno sklicuje.
brezplačna pravna pomoč - nagrada za odvetniške storitve - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku
Toženka in stranka z interesom nista prerekali tožničine navedbe, da je 20,00 EUR za fotokopije stranki z interesom poravnala osebno. To pomeni, da odločitev organa za BPP v izpodbijanem sklepu, iz obrazložitve katerega izhaja, da so bili stranki z interesom priznani med ostalimi tudi potrebni izdatki za fotokopije v višini 16,00 EUR na podlagi izkazanega računa in po tar. št. 6002 ZOdvT potrebni izdatki za poštne in telekomunikacijske storitve v pavšalni višini 20,00 EUR, ni pravilna.