podelitev koncesij - koncesije - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
Koncesija se podeli koncesionarju že obstoječih žičniških naprav na podlagi njegove vloge za pridobitev koncesije, razen če je takih koncesionarjev več; v tem primeru se koncesija podeli na podlagi javnega razpisa (prvi odstavek 29. člena ZŽNPO). Tožnik je vložil zahtevo za sprejem koncesijskega akta, pri čemer nobena od strank ne zatrjuje, da je več koncesionarjev. Po oceni sodišča tako tožnik zahteva izdajo akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu oziroma posledično katerega izdajo lahko zahteva s tožbo zaradi molka organa v upravnem sporu.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZS člen 106, 106/1, 106/1-1, 106/1-6. ZUS-1 člen 11.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS
Glede na to, da je Upravno sodišče RS edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper upravni akt organa za BPP, v določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožnikovemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.
Tožnik v tožbi ne podaja nikakršnih tožbenih navedb, ki bi bile usmerjene v izkazovanje nepravilnosti oz. nezakonitosti predhodnega preizkusa njegove prošnje (ne prereka relevantnih dejstev, da gre za enako prošnjo, o kateri je bila že izdana zavrnilna odločba, ter da se dejansko stanje ali pravna podlaga nista spremenila), pač pa podaja izključno navedbe oz. zatrjuje dejstva, ki se nanašajo bodisi na njegovo izpolnjevanje (vsebinskih) pogojev za dodelitev izjemne BPP po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP bodisi na tožnikovo splošno nestrinjanje z dosedanjo prakso upravnih organov in sodišč v drugih zadevah. Ker toženka tožnikove prošnje ni vsebinsko obravnavala, pač pa jo je zavrgla zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk za njeno obravnavo, tožnikove navedbe, usmerjene v zatrjevanje izpolnjevanja vsebinskih pogojev za izjemno BPP, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso relevantne, prav tako pa za slednjo ne morejo biti relevantne posplošene tožbene navedbe o zatrjevano nezakonitem ravnanju upravnih organov in sodišč v drugih postopkih.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - obrazloženost odločbe - neobrazloženost odločitve - kršitev pravil upravnega postopka
Iz izpodbijane odločbe tožene stranke izhaja, da prosilka za BPP ni navedla ugovornih razlogov, prav tako ni predložila listin, ki z verjetnostjo izkazujejo razloge za ugovor. Tožena stranka niti ni presojala zahteve prosilke v luči zahtev 8. člena ZBPP, saj se na navedeno določbo niti ne sklicuje, prav tako razlogov o tem v izpodbijani odločbi ni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija - verjeten izgled za uspeh - prekluzija
Organ je pravilno presodil, da zadeva (predlog za dopustitev revizije in revizija zoper sodbo I U 613/2018) nima verjetnega izgleda na uspeh. Tožnik namreč v svoji prošnji ni navedel nobenega razloga, zaradi katerega naj bi vložil revizijo (oziroma na podlagi katerega bi vrhovno sodišče revizijo lahko dopustilo), ni se tudi odzval na poziv organa za BPP na dopolnitev v tej smeri (organ za BPP je tožnika izrecno pozval, da navede razloge za dopustitev revizije – opredeli pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse).
ZIUZEOP člen 20, 20/2. Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (2020) člen 1, 3, 4.
interventni ukrep - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - epidemija - preklic - postopek sprejema akta - veljavnost akta
Vlada RS je dne 14. 5. 2020 sprejela in objavila Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS - COV-2, s katerim je na območju Republike Slovenije preklicala epidemijo (1. člen Odloka). Hkrati je v 3. členu določila, da z dnem uveljavitve Odloka preneha veljati Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 na območju Republike Slovenije. Vlada RS je torej prenehanje epidemije vezala na dan uveljavitve Odloka, pri čemer iz 4. člena Odloka izhaja, da le-ta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Ker je bil Odlok objavljen 14. 5. 2020, to pomeni, da je začel veljati 15. 5. 2020, kar pomeni, da s 15. 5. 2020 ni bila več razglašena epidemija na območju Republike Slovenije.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - uradno prečiščeno besedilo (NUSZ-UPB1) (2010) člen 10, 11, 11/1, 14, 14/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila za uporabno stavbnih zemljišč - bencinski servis - načelo enakosti
Merilo izjemne ugodnosti je mogoče uporabiti in na njegovi podlagi določiti različne obremenitve le ob predhodni ugotovitvi konkretnih okoliščin na strani posamezne skupine zavezancev, to je podatkov, ki so podlaga za določitev sorazmerij med njihovimi obremenitvami.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 14. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - vrednost nepremičnine - stanovanje, v katerem prosilec živi - primerno stanovanje
Tožena stranka ni pravilno uporabila materialnega prava, natančneje določbe drugega odstavka 17. člena ZUPJS, v delu, ko je ugotovila, da znaša presežek primerne velikosti stanovanja 15 m2. Tožena stranka je namreč k tej površini prištela še pomožne prostore, garažo, klet in balkon v izmeri 30 m2. V obravnavani zadevi je uporabna površina stanovanjske stavbe, v kateri prebivajo tožeča stranka in njegovi družinski člani 115m2 in torej ne presega 130 m2, kot je to napačno ugotovila tožena stranka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanje pravnih sredstev - vložitev pritožbe zoper izpodbijani akt - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo z dne 2. 7. 2021 sicer vložila pritožbo, vendar jo je prvostopenjski organ s sklepom z dne 8. 9. 2021 zavrgel kot prepozno, tožeča stranka pa je bila v pravnem pouku ustrezno poučena, da je zoper ta sklep dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance. Pritožbe ni vložila. S tem torej ni izčrpala rednih pravnih sredstev, ki so v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZUS-1 pogoj za vsebinsko obravnavo tožbe.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214, 214/1. ZIUPGT člen 15, 15/1.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti - neobrazložena odločba
Zaključek, da tožnici opravljanje gospodarske dejavnosti v obdobju, za katero uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače, s predpisi Vlade Republike Slovenije ni bilo omejeno ali onemogočeno, bi moral namreč temeljiti na ugotovljenih dejstvih, dokazih in razlogih, odločilnih za presojo posameznih dokazov ter pravnih razlogov za odločitev (prvi odstavek 214. člena ZUP), v izpodbijanem sklepu pa gre za popolno odsotnost take vsebine v obrazložitvi.
Pri presoji, ali je opisana okvara tožnikovega zdravja posledica poškodbe ali bolezni, je pomembno, da ZVojI ne opredeljuje teh dveh pojmov. Iz zakonodajnega gradiva je sicer mogoče razbrati, da je razlog za razlikovanje med tema dvema vzrokoma za okvaro zdravja glede rokov za uveljavljanje pravic v težavnosti dokazovanja vzročne zveze med določenimi okoliščinami in nastankom bolezni po daljšem času, ko se manifestirajo že starostna obolenja. To pojasnilo, ki utemeljuje razloge za razlikovanje med boleznijo in poškodbo, pa ne omogoča opredelitve pojma poškodbe in njene razmejitve v razmerju do bolezni.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - trajanje koncesije - pogodba za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo, št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021, odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Presodilo je, da v tovrstnih primerih ne gre za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz prvega odstavka 155. člena Ustave RS.
koncesije - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba časa trajanja koncesije - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - ustavna presoja - retroaktivnost
Sodišče ugotavlja, da toženka v izpodbijani odločbi ni pravilno uporabila določbe 41. člena ZZDej-K, na katero opira svojo odločitev, torej da je zmotno uporabila materialno pravo. Koncesijsko odločbo, ki je bila izdana za nedoločen čas, bi v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZZDej-K lahko toženka zgolj spremenila tako, da bi trajanje koncesijskega razmerja spremenila iz nedoločenega časa v določen čas 15 let, ne pa tožnici podelila koncesije za določen čas, kot je to navedla v 1. točki izreka.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 146, 146/1, 152, 158. ZUP člen 144, 144/1.
inšpekcijsko nadzorstvo - inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov zadeve je razvidno, da je prvostopenjski organ opravil ogled na kraju samem in da tožnica o tem ni bila obveščena. Prav tako ni bila seznanjena z vsemi ugotovitvami, zbranimi pri ogledu, saj je prejela le njihov kratki povzetek, medtem ko ji zapisnik o ogledu s fotografijami, na kar je oprta izpodbijana odločba, pred izdajo le-te ni bil vročen. Te pomanjkljivosti ni odpravil niti drugostopenjski organ, ki je tožnico prav tako le opisno seznanil s svojimi ugotovitvami, tudi ta organ pa ji ni vročil fotografij, ki so priloga k zapisniku in kot take podlaga za sprejeto odločitev. To pa pomeni, da tožnica lahko utemeljeno ugovarja, da v upravnem postopku ni imela možnosti izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah ter dokazih, na katere se opira izpodbijana odločitev.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Za izrek izpodbijanega ukrepa morajo biti izpolnjeni kumulativno določeni pogoji in sicer, ali je izrecno in konkretno navedeno dejstvo, ki ga v prošnji za mednarodno zaščito navaja prosilec in ga bo organ ugotavljal; ali sta ugotavljanje tega konkretno navedenega dejstva in omejitev gibanja v vzročno-posledični povezavi, kar pomeni, da mora pristojni organ določno in konkretno obrazložiti, zakaj tega (za odločitev pravno pomembnega) dejstva brez omejitev gibanja ne bi mogel ugotoviti, ter ali je podana utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil.
upravni spor - procesne predpostavke za tožbo - tožba po 4. členu ZUS-1 - prepozna tožba
Iz prvega odstavka 23. člena ZUS-1 sicer izhaja, da v subsidiarnem upravnem sporu rok za vložitev tožbe zoper posamičen upravni akt prične teči z vročitvijo akta stranki. Ker pa gre v tem primeru za posamični akt, ki je bil sprejet v obliki predpisa in je bil objavljen v Uradnem listu RS, ta rok začne teči z njegovo objavo. Glede na čas te objave, pa je tožba, kot že rečeno, prepozna.
ZLD-1 člen 8, 8/2, 39, 39/4. URS člen 49, 51, 155. ZZDej-K člen 41, 41/4.
dodelitev koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - neustavnost zakona - prepoved povratne veljave pravnih aktov - pravica do zasebne lastnine - svobodna gospodarska pobuda
Po presoji sodišča na abstraktni ravni sicer ni mogoče izključiti možnosti, da v nekaterih primerih, ko koncesija ne bo podaljšana (kar je torej bodoč in negotov dogodek, ki ga ni mogoče posploševati in predpostavljati, da bo nastopil v vsakem primeru), ob prenehanju koncesijskega razmerja v dejavnost vložena sredstva s prejetim zaslužkom ne bodo (v celoti) povrnjena. V zvezi s tem pa ne gre prezreti sedaj veljavnega 44. f člena ZZDej, ki določa, da koncedent in koncesionar medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije uredita s pogodbo, pri čemer morata urediti tudi način financiranja koncesijske dejavnosti ter pravice in obveznosti v času trajanja, kot tudi po poteku koncesijske dobe. V primeru obsežnih vlaganj, potrebnih za izvajanje konkretne koncesijske dejavnosti, bo torej vprašanje, ali se ob prenehanju koncesije morebitna neamortizirana vlaganja povrnejo, mogoče urediti s pogodbo. Kar se tiče že obstoječih koncesijskih razmerij, pri katerih koncesionarji do prenehanja koncesijskega razmerja z zaslužkom ne bi povrnili vloženih sredstev, pa je treba (v primerih, ko po koncesijski pogodbi koncedent pogodbe ni smel odpovedati z odpovednim rokom8) upoštevati, da lastninska svoboda posameznikov, ki jo varuje 33. člen Ustave, ni neomejena.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
Ugotovljena dejstva, ko je tožena stranka izvedla tri razgovore s tožnikom, od katerih je osebni razgovor v prv(otn)em postopku bilo bistveno in dovolj celovito in natančno procesno dejanje za ugotavljanje stanja stvari in za obrambo tožnika, pomenijo, da tožena stranka nima izkazane podlage, da bi morala ugotavljati določena dejstva, na katerih temelji prošnja z novim osebnim razgovorom tožnika.
Ker zakonodajalec tudi za begosumnost v zvezi s podlago za pridržanje iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni opredelil objektivnih meril v zakonu, ki je veljal v času odločanja tožene stranke (66. člen ZMZ-1, Uradni list RS, št. 54/21) tožena stranka ni imela ustrezna zakonske podlage za izrek pridržanja v konkretnem primeru. Šele, če bi zakonodajalec opredelil objektivne kriterije za begosumnost v zakonu, bi potem tožena stranka lahko v primeru ugotovitve, da je kateri izmed kriterijev begosumnosti izpolnjen, lahko pristopila k naslednjemu koraku, to je k individualni obravnavi okoliščin na strani tožnika z vidika testa sorazmernosti in nujnosti.
Sodišče se sicer z vidika presoje zakonitosti lahko strinja z dokazno oceno tožene stranke v času izreka ukrepa pridržanja, da je takrat tožnik izkazoval precejšnjo mero begosumnosti, ker je enkrat že samovoljno zapustil Slovenijo in ker je iz Italije „potoval“ v Francijo, pa potem v Belgijo, Nemčijo, nazaj v Belgijo, v Veliko Britanijo in spet nazaj v Belgijo in na Nizozemsko in nazaj v Belgijo. Pred samim ustnim izrekom odvzema prostosti na razgovoru z dne 28. 10. 2021 tožena stranka ni razčiščevala s tožnikom, ali razlogi, zaradi katerih je samovoljno zapustil Slovenijo, še vedno obstajajo. V zvezi s tem se je tožnik izrekel na glavni obravnavi in je povedal, da zdaj razloga za zapustitev Slovenije v zvezi s sorodnikom nima več, in da sta odpadla tudi druga dva razloga, to pa sta revščina in strah, da bo deportiran nazaj na Hrvaško, in da namerava ostati v Sloveniji, kar pomeni, da je okoliščina o tem, da bo zapustil Slovenijo med strankama ostala sporna. Zato ni že na prvi pogled in brez vsakršnega dvoma nevarnost pobega izkazana, zaradi česar neopredelitev vsaj enega objektivnega kriterija za begosumnost v zakonu ne bi mogla vplivati na odločitev.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe. Tožnik je bil v pouku o pravnem sredstvu pravilno poučen o roku 30 dni od prejema te odločbe za vložitev tožbe. Res je bilo v pravnem pouku napačno navedeno, da se tožba vloži na Delovno in socialno sodišče RS v Ljubljani, vendar to ni vplivalo na ugotavljanje pravočasnosti tožbe, kajti v skladu z določbo devetega odstavka 112. člena ZPP bi se štela tožba vložena pri nepristojnem sodišču za pravočasno, če bi bila vložena pred iztekom 30 dnevnega roka.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - trajanje koncesije - pogodba o delu za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
Toženka v izpodbijani odločbi ni pravilno uporabila določbe 41. člena ZZDej-K, na katero opira svojo odločitev, torej da je zmotno uporabila materialno pravo. Bistveno neskladje med izpodbijano odločbo in določbo četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K pa je predvsem v odločitvi toženke, da koncesijsko odločbo razveljavi, tožniku pa ponudi v podpis novo koncesijsko pogodbo (4. in 5. točka izpodbijane odločbe). Za tako odločitev namreč toženka ni imela podlage niti v določbi četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, na katero se sklicuje, niti v drugih določbah ZZDej.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vodno soglasje - obrazloženost
V zvezi s pogojem, ki mora biti podan po drugem odstavku 46. člena ZV/81, da je gradnja lahko izjema, kolikor ne povzroča škode drugim, je ugotoviti, da je vzročna zveza med postavljenim cevnim betonskim prepustom in poplavljanjem zaradi vseh drugih vzrokov, ki jih tožnica navaja (zaraščenost, neočiščenost in nepoglobljenost v spodnjem delu potoka ter zasipavanje) neobrazložena. Organ napačno zavrne ugovor o ostalih vzrokih za možno poplavljanje kot nerelevanten, čeprav gre po oceni sodišča za splošno znane vzroke, ki lahko povzročijo poslabšanje odtočnih razmer, zato bi moral pojasniti, zakaj v obravnavanem primeru ti vzroki niso relevantni.