Po določbi 1. odstavka 20. člena Zakona o orožju lahko pristojni organ odreče dovoljenje za nabavo orožja tudi, če za to ni opravičenih razlogov. Gre za pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Namen in meje pooblastila so določno opredeljene. Dostop do orožja posameznikom je omejen. Oba upravna organa sta presodila razloge, s katerimi je tožnik utemeljeval prošnjo. Sodišče prve stopnje pa je presodilo, da je bil prosti preudarek pravilno uporabljen.
ZOR člen 63. ZTLR člen 37, 37/1, 42, 42/1. ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 300, 375, 375/1.
sklenitev pogodbe - napake volje - nesporazum o predmetu pogodbe - neobstoječa delilna pogodba - vindikacijska tožba - tožba lastnika za izročitev stvari v posest - negatorna (opustitvena) tožba - tožba lastnika na prenehanje vznemirjanja - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi
Zapis v delilni pogodbi, da postane izključna lastnica sporne parcele sestra, ne odseva dejanske soglasne volje obeh pogodbenikov, da postane izključni lastnik te parcele brat. Na podlagi v tem delu neobstoječe delilne pogodbe I. K. kljub vpisu v zemljiško knjigo ni mogla postati lastnica sporne parcele, tožnik kot novi pridobitelj pa zaradi dokazanega pomanjkanja dobre vere tudi ne. Tožbeni zahtevek tožnika za izročitev sporne parcele v posest zato ni utemeljen (37. člen ZTLR), tožbeni zahtevek za prenehanje vznemirjanja, ki temelji na 42. členu istega zakona, pa tudi ne, ker ni niti lastnik, niti nima sporne parcele v posesti.
trditveno breme - nova dejstva - navajanje novih dejstev v pritožbi
Čeprav ima sodišče prve stopnje v spisu listino, iz katere izhaja določeno dejstvo, na katerem pa stranka ne utemeljuje svojega zahtevka niti z njim ne izpodbija navedb nasprotne stranke, je navajanje tega dejstva prvič v pritožbi navajanje novega dejstva po 496a čl. ZPP.
Pritožbeno sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je z izpodbijano sodbo odločilo o odkupu stanovanja in sklenitvi prodajne pogodbe na tak način, da je upoštevalo stališča iz nasprotne tožbe, s katerimi je tožena stranka uveljavljala zahtevke, za katere ima aktivno legitimacijo samo tožnik kot prejšnji imetnik stanovanjske pravice: zahtevek za upoštevanje tožnikovega denarnega prispevka za pridobitev stanovanjske pravice na način iz tretjega odstavka 116. člena SZ in (nanj vezani) zahtevek za odkup stanovanja za pogodbeno ceno, oblikovano po 117. v zvezi s tretjim odstavkom 116. člena SZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - sosedsko pravo - močnejša pravica - sodna ureditev meje - mejna pregrada
Samostojen objekt, ki razmejuje sosednji zemljišči, je tipična mejna pregrada, za katero je treba uporabiti režim iz pravnega pravila par. 854 ODZ o domnevani skupnosti. Izgradnja mejne pregrade, ki po volji obeh mejašev kot soinvestitorjev razmejuje sosednji zemljišči, ima za posledico tako močnejšo pravico, da teče meja po sredini mejne pregrade, in to ne glede na vprašanje ali je bila pregrada zgrajena na prejšnji mejni črti ali z delnim zamikom v eno oziroma drugo stran.
podjetje v zasebni lastnini - neomejena solidarna odgovornost edinega lastnika podjetja - spregled pravne osebnosti
Odločilna okoliščina, ki jo predpisuje 140a. člen ZPod za uveljavljanje neomejene solidarne odgovornosti upnikom za obveznosti podjetja je, da edini delničar, edini član družbe z omejeno odgovornostjo ali edini lastnik zasebnega podjetja s svojimi dejanji ali mešanjem svojega premoženja in premoženja podjetja ustvarja videz gospodarske identičnosti s podjetjem.
Izpodbijani dopis, ki je po vsebini ponudba za odkup nepremičnin po 9. odstavku 51. člena ZZLPPO, ni upravni akt in ne drug posamični akt, ki se lahko izpodbija s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS, ampak je akt poslovanja.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - obvezna razlaga zakona - zahteva za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča
Med upravnim sporom sprejeta obvezna razlaga prvega stavka 1. odstavka 27. člena ZDen (Ur.l. RS, št. 66 z dne 26.7.2000) vračanje nadomestnih kmetijskih zemljišč drugače ureja kot doslej. Če je postavljen zahtevek za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča, je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zavezanec za vračilo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine
Denarni znesek za tožnikovo duševno trpljenje zaradi posledic poškodbe po zdravljenju, ki se odražajo v njegovi zmanjšani življenjski aktivnosti, je sodišče prve stopnje previsoko določilo in ga je pritožbeno sodišče utemeljeno znižalo. Pri tem pa je premalo upoštevalo tožnikovo mladost in fizično naporno življenje na strmi kmetiji. Revizija pravilno opozarja, da je tožnik šele na pragu obdobja, ko bi se moral preživljati s kmetovanjem in bi moral biti kos vsem težkim delom. Res je tudi, da je delo na strmi kmetiji drugačno od dela v ravnini, kjer si je mogoče veliko pomagati s stroji.
Po izrecni določbi 1. odst. 280. člena ZUP je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
denarna odškodnina - povzročitev škode - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - možnost vrnitve stvari v naravi
ZDen izrecno prepoveduje pravni promet z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve (88. člen ZDen). Ker je tožena stranka v nasprotju z zakonom po njegovi uveljavitvi spreminjala obstoječe stanje in s tem spreminjala svoje obveznosti, ki jih predpisuje ZDen, je odgovorna za svoje ravnanje v skladu splošnimi predpisi o učinkih obveznostih. Te ureja ZOR, ki v 262. členu med posledicami za neizpolnitev obveznosti predvideva tudi povrnitev škode.
Ker je tožnica prva udarila toženca in to tako, da ga je poškodovala, ter s tem začela telesno obračunavanje, je njen del krivde znaten. Tožnica je s tem sprožila nadaljnje dogodke. Iz besednega spora je prešla na telesno obračunavanje. Res je nato toženec odgovoril nesorazmerno in zlasti neprimerno v odnosu do tožnice kot ženske in telesno šibkejše osebe od njega. Pokazal je tudi večjo grobost. Zato je njegov del krivde večji, čeprav je bil izzvan. Deleži krivde v sorazmerju 40 proti 60 ustrezajo taki oceni ravnanja obeh udeležencev.
Ukrep urbanističnega inšpektorja za odstranitev objekta po 73. členu ZUN je utemeljen, če investitor gradi objekt brez lokacijskega dovoljenja oz. odločbe o dovolitvi priglašenih del.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ki v Ustavi Republike Slovenije (URS, Uradni list RS, št.
33/91 ter ustavnih zakonih št. 42/97 in 66/2000), v raznih ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodbah ter v zakonih, zlasti v ZOR, zagotavlja varstvo človekove telesne in duševne integritete. V primeru nepremoženjske škode predvideva satisfakcijo, to je tolažbo oziroma zadoščenje, ki naj oškodovanca privede v tisto družbeno in osebno stanje, v kakršnem bi bil, če ne bi bi-la kršena njegova osebnostna pravica. V 200. členu ZOR predvideva zakonodajalec možnost denarne odškodnine, ki jo vtožuje tožnica, in ker je sodišče ugotovilo, da so bile njene duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah dovolj intenzivni in dolgotrajni, je utemeljeno prisodilo denarno odškodnino.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez lokacijskega dovoljenja
Ukrep urbanističnega inšpektorja za odstranitev objekta po 73. členu ZUN je utemeljen, če investitor gradi objekt brez lokacijskega dovoljenja po 50. členu ZUN.
Za odreditev ukrepa urbanističnega inšpektorja, da se odstrani objekt in vzpostavi prejšnje stanje, zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja (lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del).
Po prvem odstavku 103. člena ZOR nična tista pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom družbene ureditve ali družbeni morali. Gre torej za zelo hude kršitve pri sklenitvi pogodbe, pa še v takih primerih je treba težiti h konvalidaciji pogodbe. Milejša oblika neveljavnosti je izpodbojnost, ki v primeru poslovno omejene pogodbene stranke ali napak volje pri sklenitvi pogodbe omogoča izpodbijanje pogodbe. Poleg tega je v zakonu posebej predvidena izpodbojnost v 139. členu ZOR (zaradi očitnega nesorazmerja vzajemnih dajatev), v 280. členu ZOR (zaradi dolžnikovih ravnanj v škodo upnikov), v 532. členu ZOR (zaradi kršitve predkupne pravice), v 908. členu ZOR (zaradi zamolčanja ali neresnične izjave pri zavarovalni pogodbi) in v drugih zakonih.
Za prekluzijo je značilno, da terjatev s potekom roka ugasne, izgine, ne obstoji več naprej kot naturalna terjatev, kakor je to določeno za zastarane terjatve.
pridobitev - pogoj dejanskega življenja iz 1. odstavka 40. člena ZDRS
Okoliščine dejanskega življenja se presojajo z vidika kontinuiranega ustvarjanja pristne zveze z Republiko Slovenijo: za takšne ni mogoče šteti odsotnosti iz Republike Slovenije dalj kot tri mesece zaradi službovanja v vojski tuje države.