URS člen 155. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 580, 580/1, 580/2, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni in pasivni družbeniki - dokazno breme družbenika - družba z enim družbenikom (enoosebna družba) - oprostitev odgovornosti za obveznosti družbe
Obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane gospodarske družbe prevzamejo le tako imenovani pravi ali aktivni družbeniki.
Breme dokaza, da ni bil aktivni, temveč pasivni družbenik v izbrisani gospodarski družbi, je na družbeniku.
Oprostitev odgovornosti za obveznosti družbe lahko v določenih primerih dosežejo le nekateri, nikoli pa vsi družbeniki iste družbe. Vsaj eden izmed družbenikov v družbi bi namreč lahko preprečil uradni izbris družbe iz sodnega registra tako, da bi ali družbo pravočasno uskladil z določbami ZGD, ali pa predlagal uvedbo postopka likvidacije ali stečaja, kot oblike prenehanja družbe.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice
Ker sta bila dva pomožna objekta, dva lesena provizorija, rastlinjak in ostale premične stvari na nepremičnini že v času, ko je tožnik nepremičnine kupil na javni dražbi, ne gre za vznemirjanje lastnika.
sklep o izvršbi - novo izvršilno sredstvo - ugovor
Zoper sklep o dovolitvi novega izvršilnega sredstva (in predmeta) izvršbe ima dolžnik sicer pravico ugovora, vendar lahko sklep izpodbija samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu (in predmetu) izvršbe.
Pri vrednosti zahtevka nad 100.000 točk je res določeno, da znaša taksa 1 % od tolarske vrednosti, vendar največ 20.000 točk v tolarski vrednosti, vendar pritožnik spregleda, da se pri vrednosti zahtevka nad 100.000 točk taksa obračuna v točkah (od 1 % tolarske vrednosti - v točkah).
pravni pouk - določitev meje - dokončnost odločitve
Pravni pouk, da imajo udeleženci postopka pravico v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa oz. od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, uveljavljati močnejšo pravico v posebni pravdi, je nepravilen. Sodišče prve stopnje je namreč v bagatelnem mejnem sporu (in ob soglasju strank) urejalo mejo v skladu s 136. členom ZNP, predvsem pa poskusilo urediti mejo na podlagi močnejše pravice, zato je odločitev nepravdnega sodišča dokončna.
ZOR člen 414, 414/1, 435, 435/1, 414, 414/1, 435, 435/1.
nujno sosporništvo - sosporništvo
Dolžniki nedeljive obveznosti so dispozitivni sosporniki. Nedeljivo obveznost lahko v celoti izpolni eden od dolžnikov po izboru upnika, ali vsi skupaj. Po določbi 1. odst. 414. čl. ZOR vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni in so vsi dolžniki prosti.
ZPP člen 277, 277/1, 428, 428/2. ZVO člen 16, 16/5. ZTLR člen 70, 80. ZV (1981) člen 2, 2/1, 54, 54/3.
motenje posesti - rok za vložitev odgovora na tožbo - javno dobro pribrežno zemljišče - soposest - motenje soposesti
Stranka, ki je bila z napačnim pozivom zavedena v zmoto glede dolžine roka za odgovor na tožbo v sporu zaradi motenja posesti, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Na javnem dobru nihče ne more pridobiti posesti in torej tudi nihče na njem ne more uživati posestnega varstva. Posest stvari ima, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo, to tisti, ki stvar uporablja, uživa in z njo razpolaga. Javno dobro je namenjeno splošni rabi, torej rabi vsakogar pod enakimi pogoji. Zato na njem ni mogoče pridobiti nikakršnih individualnih pravic, tudi ne pravice posesti. Seveda pa posestnega varstva ni mogoče odreči, če javna površina dejansko izgubi lastnost, značaj in namen javnega dobra.
Soposestnik v medsebojnih razmerjih z drugimi posestniki uživa posestno varstvo, če eden od njih onemogoča (oziroma znatno otežkoča) drugega v dotedanjem načinu izvrševanja dejanske oblasti na stvari, ki je v soposesti.
Cesta sama po sebi ne predstavlja nevarno stvar v smislu določbe 173.čl. ZOR. Prva tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ceste na splošno, po svojih lastnostih, namenu in načinu uporabe ni mogoče opredeliti za nevarno stvar, ki bi sama od sebe predstavljala povečano nevarnost za ljudi in premoženje. Nevarnost je v tem primeru nastopila šele zaradi dveh mastnih madežev na njej. Toženi stranki bi lahko pripisali odgovornost po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
ZIZ člen 15. ZPP člen 337, 350, 350/2, 365, 365-3, 366. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, 10/I.
izvršitelj - dražba - stroški izvršitelja
Poštnina v zvezi z odpovedjo razpisane dražbe pomeni samostojno stroškovno postavko, saj ne predstavlja drugo opravilo, ki ga mora oparviti izvršitelj v zvezi z rubežem in je posebej predvidena v tem pravilniku.
ZOR člen 939, 939. ZIZ člen 15, 53, 53/II, 61, 61/I, 62, 62/II, 15, 53, 53/II, 61, 61/I, 62, 62/II. ZPP člen 365, 365-3, 365, 365-3.
ugovor dolžnika
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, v katerem ta graja pasivno legitimacijo le ob laični oceni izvršilnemu predlogu priloženih listin, po členu 53/II ni ustrezno obrazložen, zato šteje kot neutemeljen.
Obrestna mera 9,1 % je bila dogovorjena fiktivno, le če bo toženka plačala dolg v rednih 60 obrokih. Ker pa se odplačilo ni izvajalo v skladu s tem dogovorom (tožena stranka ni plačevala redno), je tožeča stranka pravilno za toženkin račun obrestovala na kontokorenten način, to je od vsakokrat zapadle glavnice. Ko je padala višina glavnice, se je povečala višina obrestne mere.
Lastnik nepremičnine (tožeča stranka) nima posestnega varstva zoper toženo stranko, ki je njeno nepremičnino uporabljala v obsegu, ki ustreza vsebini stvarne služnosti.
Po 137. čl. ZPP se v primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Niti v čl. 11 ZPP niti v čl. 304 ZPP pa ni določeno, da bi se sklep o denarni kazni moral vročiti stranki osebno.
8. dnevni rok iz 1. odst. 112. člena ZDR se všteva v 15. dnevni rok iz 2. odst. 110. člena ZDR.
15. dnevni rok v primeru kršitve po 4. alineji 1. odst. 112. člena ZDR (izplačilo plač po preteku dogovorjenega ali zakonskega roka) teče od zadnjega zamujenega izplačilnega dne pred izredno odpovedjo delavca.
Obstoj pogoja za izredno odpoved se presoja po stanju na dan izredne odpovedi in ne na dan, ko so pogoji prvič podani (ne le po prvih treh mesecih zamude, ampak po izteku vsakega trimesečnega obdobja).