Po določbi 3. odst. 46. čl. takrat veljavnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte določi za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ. Odločba območne geodetske uprave pa ni odločba za urejanje prostora pristojnega občinskega upravnega organa, zato ni mogoče reči, da je bilo z navedeno odločbo določeno funkcionalno zemljišče. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato lahko upoštevalo le podatke navedene v javnih evidencah, kjer se vodi vrsta in raba parcel, to je podatke, ki so vpisani v zemljiškem katastru in se povzamejo tudi v zemljiški knjigi.
ZOR člen 414, 414/1, 435, 435/1, 414, 414/1, 435, 435/1.
nujno sosporništvo - sosporništvo
Dolžniki nedeljive obveznosti so dispozitivni sosporniki. Nedeljivo obveznost lahko v celoti izpolni eden od dolžnikov po izboru upnika, ali vsi skupaj. Po določbi 1. odst. 414. čl. ZOR vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni in so vsi dolžniki prosti.
Pri vrednosti zahtevka nad 100.000 točk je res določeno, da znaša taksa 1 % od tolarske vrednosti, vendar največ 20.000 točk v tolarski vrednosti, vendar pritožnik spregleda, da se pri vrednosti zahtevka nad 100.000 točk taksa obračuna v točkah (od 1 % tolarske vrednosti - v točkah).
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice
Ker sta bila dva pomožna objekta, dva lesena provizorija, rastlinjak in ostale premične stvari na nepremičnini že v času, ko je tožnik nepremičnine kupil na javni dražbi, ne gre za vznemirjanje lastnika.
Fidejkomisarične substitucije Zakon o dedovanju ne dopušča, ZD v 229. čl. določa neveljavnost take določbe v poslednjevoljni izjavi (oporoki), tudi če bi bila vpisana v zemljiški knjigi. Fidejkomisarična substitucija je torej pravno nedopustna in neupoštevna.
pravni pouk - določitev meje - dokončnost odločitve
Pravni pouk, da imajo udeleženci postopka pravico v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa oz. od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, uveljavljati močnejšo pravico v posebni pravdi, je nepravilen. Sodišče prve stopnje je namreč v bagatelnem mejnem sporu (in ob soglasju strank) urejalo mejo v skladu s 136. členom ZNP, predvsem pa poskusilo urediti mejo na podlagi močnejše pravice, zato je odločitev nepravdnega sodišča dokončna.
neupravičena pridobitev - pooblastilo za poroštveno zavezo - akceptni nalog
Po oceni pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka vtožuje vrnitev plačanega zneska iz vnovčenih nalogov ni uporabilo določbe 211. člena ZOR, ki bi jo moralo uporabiti, kot je ugotovilo, da je tožeča stranka dopustila prenos sredstev s svojega računa na račun tožeče stranke, ne da bi se temu upirala ali nasprotovala, čeprav je njen zakoniti zastopnik vedel, da ga poroštvena izjava ne more zavezovati, ker je ni podpisal. Tožena stranka pa je veljavno sprejela izpolnitev, ki jo je za kreditojemalca opravila tožeča stranka. Zato tožeča stranka nima pravice od tožene plačanega zahtevati nazaj.
Cesta sama po sebi ne predstavlja nevarno stvar v smislu določbe 173.čl. ZOR. Prva tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ceste na splošno, po svojih lastnostih, namenu in načinu uporabe ni mogoče opredeliti za nevarno stvar, ki bi sama od sebe predstavljala povečano nevarnost za ljudi in premoženje. Nevarnost je v tem primeru nastopila šele zaradi dveh mastnih madežev na njej. Toženi stranki bi lahko pripisali odgovornost po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
ZIZ člen 15. ZPP člen 337, 350, 350/2, 365, 365-3, 366. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, 10/I.
izvršitelj - dražba - stroški izvršitelja
Poštnina v zvezi z odpovedjo razpisane dražbe pomeni samostojno stroškovno postavko, saj ne predstavlja drugo opravilo, ki ga mora oparviti izvršitelj v zvezi z rubežem in je posebej predvidena v tem pravilniku.
Obrestna mera 9,1 % je bila dogovorjena fiktivno, le če bo toženka plačala dolg v rednih 60 obrokih. Ker pa se odplačilo ni izvajalo v skladu s tem dogovorom (tožena stranka ni plačevala redno), je tožeča stranka pravilno za toženkin račun obrestovala na kontokorenten način, to je od vsakokrat zapadle glavnice. Ko je padala višina glavnice, se je povečala višina obrestne mere.
Lastnik nepremičnine (tožeča stranka) nima posestnega varstva zoper toženo stranko, ki je njeno nepremičnino uporabljala v obsegu, ki ustreza vsebini stvarne služnosti.
ZOR člen 939, 939. ZIZ člen 15, 53, 53/II, 61, 61/I, 62, 62/II, 15, 53, 53/II, 61, 61/I, 62, 62/II. ZPP člen 365, 365-3, 365, 365-3.
ugovor dolžnika
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, v katerem ta graja pasivno legitimacijo le ob laični oceni izvršilnemu predlogu priloženih listin, po členu 53/II ni ustrezno obrazložen, zato šteje kot neutemeljen.
Po 137. čl. ZPP se v primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Niti v čl. 11 ZPP niti v čl. 304 ZPP pa ni določeno, da bi se sklep o denarni kazni moral vročiti stranki osebno.
8. dnevni rok iz 1. odst. 112. člena ZDR se všteva v 15. dnevni rok iz 2. odst. 110. člena ZDR.
15. dnevni rok v primeru kršitve po 4. alineji 1. odst. 112. člena ZDR (izplačilo plač po preteku dogovorjenega ali zakonskega roka) teče od zadnjega zamujenega izplačilnega dne pred izredno odpovedjo delavca.
Obstoj pogoja za izredno odpoved se presoja po stanju na dan izredne odpovedi in ne na dan, ko so pogoji prvič podani (ne le po prvih treh mesecih zamude, ampak po izteku vsakega trimesečnega obdobja).