neupravičena pridobitev - pooblastilo za poroštveno zavezo - akceptni nalog
Po oceni pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka vtožuje vrnitev plačanega zneska iz vnovčenih nalogov ni uporabilo določbe 211. člena ZOR, ki bi jo moralo uporabiti, kot je ugotovilo, da je tožeča stranka dopustila prenos sredstev s svojega računa na račun tožeče stranke, ne da bi se temu upirala ali nasprotovala, čeprav je njen zakoniti zastopnik vedel, da ga poroštvena izjava ne more zavezovati, ker je ni podpisal. Tožena stranka pa je veljavno sprejela izpolnitev, ki jo je za kreditojemalca opravila tožeča stranka. Zato tožeča stranka nima pravice od tožene plačanega zahtevati nazaj.
sklep o izvršbi - novo izvršilno sredstvo - ugovor
Zoper sklep o dovolitvi novega izvršilnega sredstva (in predmeta) izvršbe ima dolžnik sicer pravico ugovora, vendar lahko sklep izpodbija samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu (in predmetu) izvršbe.
URS člen 155. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 580, 580/1, 580/2, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni in pasivni družbeniki - dokazno breme družbenika - družba z enim družbenikom (enoosebna družba) - oprostitev odgovornosti za obveznosti družbe
Obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane gospodarske družbe prevzamejo le tako imenovani pravi ali aktivni družbeniki.
Breme dokaza, da ni bil aktivni, temveč pasivni družbenik v izbrisani gospodarski družbi, je na družbeniku.
Oprostitev odgovornosti za obveznosti družbe lahko v določenih primerih dosežejo le nekateri, nikoli pa vsi družbeniki iste družbe. Vsaj eden izmed družbenikov v družbi bi namreč lahko preprečil uradni izbris družbe iz sodnega registra tako, da bi ali družbo pravočasno uskladil z določbami ZGD, ali pa predlagal uvedbo postopka likvidacije ali stečaja, kot oblike prenehanja družbe.
uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - nadomestno dejanje - založitev zneska - ugovor - opozorilo na posledice
Upnik lahko skupaj s predlogom za izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve vloži tudi predlog, naj sodišče naloži dolžniku, da vnaprej založi določen znesek, iz katerega se bodo pokrili stroški oprave nadomestnega dejanja. Založeni znesek se položi pri sodišču kot sodni depozit, nato pa sodišče iz pologa v breme dolžnika izplačuje upniku določene zneske na podlagi dokumentacije, ki izkazuje dejanske izdatke oprave nadomestnega dejanja.
Če dolžnik v sklepu o izvršbi ni opozorjen, kam naj položi založeni znesek za stroške, je treba kot pravilno izpolnitev njegove obveznosti šteti tudi prostovoljni polog zneska neposredno na upnikov račun.
Kršitev določbe prvega ali drugega odstavka 57. člena ZIZ lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sklepa sodišča prve stopnje o dolžnikovem ugovoru.
Po določbi 3. odst. 46. čl. takrat veljavnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte določi za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ. Odločba območne geodetske uprave pa ni odločba za urejanje prostora pristojnega občinskega upravnega organa, zato ni mogoče reči, da je bilo z navedeno odločbo določeno funkcionalno zemljišče. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato lahko upoštevalo le podatke navedene v javnih evidencah, kjer se vodi vrsta in raba parcel, to je podatke, ki so vpisani v zemljiškem katastru in se povzamejo tudi v zemljiški knjigi.
ZPP člen 277, 277/1, 428, 428/2. ZVO člen 16, 16/5. ZTLR člen 70, 80. ZV (1981) člen 2, 2/1, 54, 54/3.
motenje posesti - rok za vložitev odgovora na tožbo - javno dobro pribrežno zemljišče - soposest - motenje soposesti
Stranka, ki je bila z napačnim pozivom zavedena v zmoto glede dolžine roka za odgovor na tožbo v sporu zaradi motenja posesti, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Na javnem dobru nihče ne more pridobiti posesti in torej tudi nihče na njem ne more uživati posestnega varstva. Posest stvari ima, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo, to tisti, ki stvar uporablja, uživa in z njo razpolaga. Javno dobro je namenjeno splošni rabi, torej rabi vsakogar pod enakimi pogoji. Zato na njem ni mogoče pridobiti nikakršnih individualnih pravic, tudi ne pravice posesti. Seveda pa posestnega varstva ni mogoče odreči, če javna površina dejansko izgubi lastnost, značaj in namen javnega dobra.
Soposestnik v medsebojnih razmerjih z drugimi posestniki uživa posestno varstvo, če eden od njih onemogoča (oziroma znatno otežkoča) drugega v dotedanjem načinu izvrševanja dejanske oblasti na stvari, ki je v soposesti.
Cesta sama po sebi ne predstavlja nevarno stvar v smislu določbe 173.čl. ZOR. Prva tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ceste na splošno, po svojih lastnostih, namenu in načinu uporabe ni mogoče opredeliti za nevarno stvar, ki bi sama od sebe predstavljala povečano nevarnost za ljudi in premoženje. Nevarnost je v tem primeru nastopila šele zaradi dveh mastnih madežev na njej. Toženi stranki bi lahko pripisali odgovornost po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
ZOR člen 939, 939. ZIZ člen 15, 53, 53/II, 61, 61/I, 62, 62/II, 15, 53, 53/II, 61, 61/I, 62, 62/II. ZPP člen 365, 365-3, 365, 365-3.
ugovor dolžnika
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, v katerem ta graja pasivno legitimacijo le ob laični oceni izvršilnemu predlogu priloženih listin, po členu 53/II ni ustrezno obrazložen, zato šteje kot neutemeljen.
Obrestna mera 9,1 % je bila dogovorjena fiktivno, le če bo toženka plačala dolg v rednih 60 obrokih. Ker pa se odplačilo ni izvajalo v skladu s tem dogovorom (tožena stranka ni plačevala redno), je tožeča stranka pravilno za toženkin račun obrestovala na kontokorenten način, to je od vsakokrat zapadle glavnice. Ko je padala višina glavnice, se je povečala višina obrestne mere.
Lastnik nepremičnine (tožeča stranka) nima posestnega varstva zoper toženo stranko, ki je njeno nepremičnino uporabljala v obsegu, ki ustreza vsebini stvarne služnosti.
ZIZ člen 15. ZPP člen 337, 350, 350/2, 365, 365-3, 366. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, 10/I.
izvršitelj - dražba - stroški izvršitelja
Poštnina v zvezi z odpovedjo razpisane dražbe pomeni samostojno stroškovno postavko, saj ne predstavlja drugo opravilo, ki ga mora oparviti izvršitelj v zvezi z rubežem in je posebej predvidena v tem pravilniku.
Po 137. čl. ZPP se v primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Niti v čl. 11 ZPP niti v čl. 304 ZPP pa ni določeno, da bi se sklep o denarni kazni moral vročiti stranki osebno.
8. dnevni rok iz 1. odst. 112. člena ZDR se všteva v 15. dnevni rok iz 2. odst. 110. člena ZDR.
15. dnevni rok v primeru kršitve po 4. alineji 1. odst. 112. člena ZDR (izplačilo plač po preteku dogovorjenega ali zakonskega roka) teče od zadnjega zamujenega izplačilnega dne pred izredno odpovedjo delavca.
Obstoj pogoja za izredno odpoved se presoja po stanju na dan izredne odpovedi in ne na dan, ko so pogoji prvič podani (ne le po prvih treh mesecih zamude, ampak po izteku vsakega trimesečnega obdobja).