Tretji v pritožbi zmotno meni, da je sodišče prve stopnje štelo, da ni verjetno izkazal lastninske pravice na sporni nepremičnini. Sodišče prve stopnje mora namreč glede na določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ v primeru, če tretji verjetno izkaže pravico, ki preprečuje zavarovanje, upnik pa kasneje izjavi, da ugovoru nasprotuje, ugovor zavrniti. Tretji pa bo sedaj lahko v roku trideset dni od pravnomočnosti tega sklepa začel pravdo za ugotovitev, da zavarovanje na sporni nepremičnini ni dopustno.
Pri razdelitvi stroškov za porabo vode se je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo na določbe Pravilnika o preskrbi s pitno vodo na območju Občine Celje, ki je bil sprejet v času, ko še ni veljal SZ, ki je na novo uredil upravljanje o več stanovanjskih hišah.
Pri ugotavljanju zdravnikove odgovornosti je potrebno ugotoviti ali je nastala škoda na zdravju posledica njegove strokovne napake ali pa je do nje prišlo zaradi nepričakovanih komplikacij med ali po operaciji. Samo ravnanje v nasprotju z deontološko stroko pomeni zdravnikovo napako. Ravnanje je lahko aktivno ali pasivno.
ZOR člen 371, 371. ZDR (1990) člen 105, 105. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1. ZPP člen 286, 337, 337/1, 362, 362/1, 362/2, 286, 337, 337/1, 362, 362/1, 362/2.
varstvo pravic delavcev - sodno varstvo - molk delodajalca - razumni rok - prekluzivni rok - zastaralni rok - procesna predpostavka - nova dejstva - novi dokazi
1. Prekluzivni rok 15 dni za vložitev zahteve za sodno varstvo, ki ga je določal 1. odstavek 83. člena ZTPDR, je z uveljavitvijo 105. člena ZDR izgubil naravo prekluzivnosti v primeru izpodbijanja nedokončnih odločitev delodajalca. Ta rok se je spremenil v splošni zastaralni rok, kar pa ne pomeni, da ima delavec v vsakem primeru pravico do nerazumnega podaljševanja roka za sodno varstvo.
2. S tem, ko se je 15-dnevni prekluzivni rok iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR na podlagi 105. člena ZDR v primeru molka organa spremenil v zastaralni materialni rok, katerega upošteva sodišče le na ugovor stranke, se je spremenila tudi narava te procesne predpostavke. Procesna predpostavka vložitve tožbe v razumnem roku ni več absolutne narave (na varstvo takšne procesne predpostavke pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti), temveč je postala procesna predpostavka relativne narave.
3. Pojem "razumni rok za vložitev tožbe" je pravni standard in predstavlja materialni rok, ki ga je zakon določil za vložitev tožbe, katerega mora v odvisnosti od okoliščin posamičnega primera določiti sodišče in ni identičen s pojmom zastaralnega roka, kot ga opredeljuje ZOR. Ugovor zastaranja, s katerim stranka zatrjuje, da je zaradi poteka roka prenehala pravica upnika, da zahteva izpolnitev obveznosti, je ugovor materialnopravne narave, ki se nanaša na temelj zahtevka, medtem ko je ugovor, da tožnik ni vložil tožbe v razumnem roku, ugovor procesne narave, s katerim stranka zatrjuje, da ni podana procesna predpostavka za dopustnost sojenja. V primeru pomanjkanja te procesne predpostavke meritorno odločanje o stvari ni dopustno, tožba pa se zavrže.
Ni dopustno, da bi delodajalec s pripravnikom sklenil delovno razmerje za določen čas, za čas opravljanja pripravništva, pod pogojem, da bo delavec po uspešno opravljenem strokovnem izpitu pri njem ostal zaposlen še najmanj dve leti. Takšno določbo je potrebno šteti za nično v skladu s 103. členom ZOR, saj nasprotuje prisilnim predpisom, zato delodajalec na podlagi takšne določbe ne more zahtevati odškodnine od delavca.
1. Sklep, iz katerega jasno izhaja, da se je tožena stranka odločila, da s tožnikom sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za točno določeno delovno mesto in z dvomesečnim poskusnim delom, je treba šteti za sklep o izbiri delavca.
2. Ker postane sklep o izbiri izvršljiv z dokončnostjo, bi morala tožena stranka tožniku ponuditi v podpis ustrezno pogodbo o zaposlitvi.
1. Okoliščina, da delavca zastopa odvetnik, ne pomeni, da je zaradi tega avtomatično izključena možnost očitne pomote pri označbi tožene stranke.
2. Delavka je prvotno tožila družbo, pri kateri ji je v istem letu prenehalo delovno razmerje, ne da bi pri tem vedela, da je bila družba medtem po skrajšanem postopku že izbrisana iz sodnega registra. Očitno je, da je tožnica pomotoma menila, da njen bivši delodajalec še obstaja, saj je napako popravila takoj, ko je bila opozorjena. Takšna označba tožene stranke, ki je posledica očitne pomote delavke, se ne šteje za spremembo tožbe.
Vročitev odločbe drugostopenjskega organa je pravilno opravljena s tem, da je bila vročena tožnikovi pooblaščenki, saj tožena stranka ni bila obveščena o preklicu pooblastila. Kadar ima stranka pooblaščenca, se v skladu s 1. odstavkom 137. člena ZPP pisanja vročajo njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Ne glede na to, da je tožena stranka sklep pošiljala tudi tožniku, je potrebno šteti, da je sklep o razporeditvi postal dokončen z vročitvijo drugostopenjskega sklepa tožnikovi pooblaščenki.
V skladu z 280. čl. ZOR so izpodbojna le dejanja, ki povzročijo prikrajšanje upnika. V obravnavanem primeru so po tožbenih trditvah takšna izpodbojna dejanja tri prodajne pogodbe pri katerih pa je bila kupnina za prodane stvari primerna in je ustrezala tržni vrednosti, tožena stranka pa je kupnino davčnemu dolžniku plačala na račun pri banki. Premično premoženje davčnega dolžnika je torej le spremenilo obliko: iz stvari v denar. Zaradi navedenega ni podana situacija po 2. odst. 280. čl. ZOR.
zemljiška knjiga - zaznamba spora - delitev skupnega premoženja zakoncev
Zaznamba spora v zemljiški knjigi se lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja takšno razdelitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, da on postane izključni lastnik tistih (oziroma tistega dela) nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca. Dovolitev zaznambe spora je v takšnem primeru upravičena glede na naravo konkretnega zahtevka in njegove pravne posledice.
Ker je tožena stranka uporabljala poslovni prostor tudi po datumu, ki je bil naveden v pogodbi, se po določilu 2. odst. 27. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP, Ur.l.SRS št. 18/74 s sprem.) šteje, da je pogodba obnovljena za nedoločen čas. Tožena stranka je zato dolžna tožeči stranki poravnati te svoje obveznosti za ves čas trajanja najema.
Če je predlog za izvršbo vložil upnikov dedič (naključno z enakim imenom in priimkom), ki je tudi pooblastil odvetniško družbo, pa dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja aktivno legitimacijo, je treba ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in predlog za izvršbo zavrniti.
Podjetnika posameznika lahko v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo sodišče oprosti le plačila taks za vloge iz 1. odst. 105a čl. ZPP, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Te vloge so tožba, nasprotna tožba, tožba, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predlog za obnovo postopka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, predlog za zavarovanje dokazov in predlog za poskus poravnave ter vloga, ki vsebuje napoved pritožbe.
Sodišče mora pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugotoviti okoliščine in interese pogodbenih strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (1. odstavek 110. člena ZDR), ki so kot npr. nagib storilca, teža storjenega dejanja, odnos do dejanja in posledic, škoda in odnosi med pogodbenima strankama po storitvi dejanja, vendar pri tem ne gre za t.i. kvalifikatorne okoliščine iz 89. člena prej veljavnega ZDR.