ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - III. kategorija invalidnosti
Možnost objektivne prilagoditve delovnega procesa ne pomeni, da bi bila tožena stranka dolžna na novo ustanoviti posebno delovno mesto za tožnika, da bi delo v okviru svojih omejitev lahko opravljal, saj je bila dolžna zgolj preveriti, ali ustrezno delovno mesto obstaja, kar pa je storila. Sodišče pa sicer ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan in ali ne gre zgolj za navidezni razlog ter ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR-1.
V stečaj je zašla tožeča stranka, ki je bila odstopnik terjatev v zavarovanje. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je S. d. d. prijavila pogojno terjatev in ločitveno pravico, ki ji je bila tudi v celoti priznana. Prevzemnik terjatve oziroma novi upnik ima v takšnem primeru zgolj ločitveno pravico na terjatvi. Terjatev lahko uveljavlja torej sam odstopnik.
Ker terjatve, celo če je kdaj obstajala, ni več, je odločitev prvostopenjskega sodišča o v pobot uveljavljani terjatvi v vsakem primeru pravilna.
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi v točkah 5 in 6 izpodbijane sodbe ni ugotovilo pravnorelevantnega dejstva ali je bil toženec dne 2. 9. 2016 (ko naj bi vročevalec poskušal opraviti vročitev po četrtem odstavku 142. člena ZPP - druga vročitev) tudi obveščen o tem, kje je pisanje, torej da je pisanje pri sodišču, to ne izhaja niti iz dopisa pošte na listni št. 71. Sicer pa morajo biti okoliščine postopanja vročevalca jasno razvidne iz obvestil o prispelem pismu, izrecno mora biti razvidno, da je vročevalec postopal po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP, v nasprotnem primeru vročitev ni pravilna (tako komentar Zakona o pravdnem postopku, 1. knjiga, stran 570).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016559
KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 124, 124/1, 124/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
silobran - dokazna ocena - pomanjkljiva presoja in ocena navedb - odločilne okoliščine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - razlogi sodbe v nasprotju z listinami v spisu
Pri tem pa je v razlogih izpodbijane sodbe povsem izostala ocena obdolženčevega zagovora glede odločilnih okoliščin, to je intenzivnosti napada oškodovanca, ali je ta napad trajal ves čas in kakšne posledice za obdolženega v dani situaciji bi takšen napad lahko imel, ter nato presoja, ali je bila obramba obdolženca potrebna oziroma ali bi lahko napad odvrnil na drugačen način, kot z obrambo. Gre za presojo relevantnih okoliščin ali je obdolženi ravnal v silobranu, kar posledično lahko terja uporabo določb prvega, drugega ali tretjega odstavka 22. člena KZ-1.
ZFPPIPP-UPB8 člen 427/1-2, 433/1. ZSReg-UPB2 člen 4, 34/1-1.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPIPP
Resda lahko začetek postopka izbrisa (ker subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - 2. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP) predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe (prvi odstavek 433. člena ZFPPIPP), vendar pa mora takšen predlagatelj ob tem tudi trditi in izkazati še pomembno okoliščino, to je, da subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na omenjenem naslovu. Takšne okoliščine pa predlagatelj v obravnavani zadevi (kot je bilo obrazloženo že spredaj) ni z ničemer izkazal.
pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka, ki se je na pretrganje zastaranja sklicevala, bi morala v okviru trditvene in dokazne ponuditi dejanje predpostavke za njegovo utemeljitev.
ZPP člen 154, 162. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5. ZJSRS člen 1a.
insolventnost delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečajni postopek - odločitev o pravdnih stroških - stvarna pristojnost - delovni spor - socialni spor
Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.
V tem individualnem delovnem sporu zastopa toženo stranko Državno odvetništvo Republike Slovenije skladno z Zakonom o državnem odvetništvu. To je le zastopnik stranke (Republika Slovenija) v postopku, zato zanj ne velja določba 162. člena ZPP, po kateri ima organ, kadar se udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade.
OZ člen 15, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 22, 22/1, 28, 28/1, 29, 29/1, 29/2, 29/3.
ponudba - sprejem ponudbe - pogajanja - bistvene sestavine pogodbe - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - sprememba ponudbe - nova ponudba - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - podizvajalsko razmerje
Spremembe, ki se nanašajo na čas dobave, po zakonski fikciji iz tretjega odstavka 29. člena OZ predstavljajo bistveno spremembo ponudbe, zaradi katere se šteje, da ponudba ni sprejeta in pogodba sklenjena, temveč dana nova ponudba nasprotni stranki. Ker tožena stranka predlaganih sprememb tožeče stranke ni sprejela, do sklenitve pogodbe ni prišlo (22., 28. in 29. člen OZ), saj pravdni stranki nista dosegli soglasja o bistvenih sestavinah pogodbe (15. člen OZ).
stvarna pristojnost - delovni spor - delovna uspešnost
Tožnik v obravnavanem sporu uveljavlja plačilo nagrade za delovno uspešnost v bruto znesku. V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZPP se stvarna pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Navedbe v odgovoru na tožbo se torej pri določitvi stvarne pristojnosti ne upoštevajo. Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen v spornem obdobju. Zatrjuje, da je upravičen do nagrade za delovno uspešnost, povezane s posli oziroma projekti, pridobljenimi v času trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki. Glede na takšne navedbe tožnika v tožbi je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da ni pristojno za odločanje. Trditve, da od spornega dne dalje tožnik sodeluje s toženo stranko na podlagi ustnega dogovora in nato preko statusa podjetnika, ne pomenijo, da delovno sodišče ni pristojno za obravnavanje tožnikovega tožbenega zahtevka, kot ga je postavil v tožbi. Sicer pa je tožnik v tožbi izrecno navedel, da za izvedbo delovnih zadolžitev za sporno obdobje ni prejel plačila, kar (zaenkrat) še ni predmet spora. Ob upoštevanju navedenega tožnik torej ne zahteva plačilo za delo, opravljeno po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, temveč za opravljanje dela v delovnem razmerju. Zato je na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v obravnavanem sporu.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo potrebno o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom, saj bi bila tožeča stranka v nasprotnem primeru v slabšem položaju, kot če bi sodišče odločilo o zahtevku.
odločitev o pravdnih stroških - sklep o popravi - poprava sodbe
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je navedlo, da bo moralo sodišče prve stopnje glede odločitve o stroških postopka izdati popravni sklep, saj je v izreku izpodbijane sodbe zapisalo, da je "tožena stranka dolžna plačati toženi stranki stroške postopka", pri čemer pa je sicer sodišče prve stopnje pravilno odločilo o stroških postopka. Tožnica v postopku sicer ni uspela in je sodišče odločilo, da je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v določeni višini. Tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prišlo pri izdelavi sodbe za očitno pisno pomoto.
Ker je obsojenec kazen po predhodno izrečeni sodbi že v celoti prestal, preden je storil kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen s kasnejšo sodbo, torej niso bili podani pogoji iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 za izrek enotne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016544
KZ-1 člen 230, 230/1, 229, 229/2. ZKP člen 500, 500/1.
preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - goljufija na škodo EU - zakonski znaki - odvzem premoženjske koristi - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Subvencijo v letu 2012 pa je bilo mogoče pridobiti zgolj za opremo, ki še ni bila vgrajena in za dela, ki še niso bila opravljena, zaradi česar so nenazadnje obdolženci v prijavi tudi lažno prikazovali, da gre za novo opremo in je bilo (točka 17 izpodbijane sodbe) tudi prikazano kot da je bil celotni cevovod zgrajen na novo, v času po izdaji odločbe o upravičenosti do sredstev.
Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke 5. 12. 2017, tožbo pa je v celoti umaknil 18. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 6 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017438
ZPP člen 286, 362, 362/1. OZ člen 70. SZ-1 člen 50.
ustni dogovor - ustno sklenjena pogodba - večstanovanjska stavba - zastopanje - posredno zastopanje - neposredno zastopanje - izvedensko mnenje - prekluzija - ponovno sojenje - ponovitev že izvedenih dokazov
Procesno dejanje - izvedba personalnih dokazov - ne izgubi procesnega pomena, če je odločba sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kaj takšnega namreč iz določil ZPP ne izhaja.
Čeprav se je popravilo dejansko nanašalo na večstanovanjsko stavbo, je bil dogovor sklenjen med pravdnima strankama. Tak dogovor je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno kvalificiralo kot dogovor, ki ga je tožena stranka sklenila v "svojem imenu in na tuj račun", kar se v praksi in teoriji slovenskega obligacijskega prava označuje tudi pod pojmom posredno zastopanje. V takem pravnem položaju pa sta v obligacijski zavezi neposredno zastopnik (v konkretnem primeru tožena stranka) in tretja oseba (v konkretnem primeru tožeča stranka). V tem smislu se posredno zastopanje razlikuje od neposrednega, ki je največkrat pravno okvalificiran z besedno zvezo delovanje "v tujem imenu in za tuj račun." Določbe SZ-1, na katere se sklicuje tožena stranka v pritožbi, niti SPZ ali OZ ne izključujejo posrednega zastopanja v zadevah, ko se dela opravljajo na stavbi, ki je večstanovanjska. Zato je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek proti toženi stranki kot upravniku zavrniti, neutemeljen.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - elementi delovnega razmerja - volja
Dejstvo, da je tožnica delo pri toženi stranki opravljala na podlagi napotnice študentskega servisa, ni ovira za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za to obdobje, če so obstajali vsi elementi delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1.
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da volja pogodbenih strank, da se sklepa pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje pri ugotavljanju obstoja elementov delovnega razmerja ni bistvena.
sklepčnost tožbe - načelo ekonomičnosti - poštena uporaba procesnih pravic - konkretiziranost trditev - trditveno in dokazno breme dolžnika
Ob tem, da je tožeča stranka že v tožbi navedla pravno podlago vtoževanega zahtevka (pogodbo, ki sta jo sklenili pravdni stranki) in tam navedena merilna mesta odjema električne energije (l. št. 23), predstavljajo ugovori tožene stranke v smeri, da tožeča stranka merilnih mest ni navedla konkretno, predvsem procesno sprenevedanje. Tožena stranka je natančno vedela, na kaj se vtoževana terjatev nanaša. Napačno je zato stališče tožene stranke, ki ga ponavlja tudi v pritožbi, da bi se lahko zoper vtoževano terjatev konkretizirano branila šele, če bi tožeča stranka v svoji trditveni podlagi tako podrobno opisala terjatev, kot sama pričakuje. Kaj takega 212. člen ZPP od pravdnih strank ne zahteva, saj je njegovo bistvo ravno v tem, da trditveno in dokazno breme prehaja z ene na drugo stranko v odvisnosti od konkretiziranosti trditev in uspeha dokazovanja nasprotne stranke.
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Dejstvo, da je tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke bil seznanjen šele s pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 22. 6. 2018 (prejem 29. 6. 2018), pomeni, da je tožbo dne 2. 7. 2018 umaknil pravočasno. Tako tožnik ni "zamudil" z umikom tožbe in upravičen do stroškov postopka, in sicer upoštevaje pri tem uspeh v pravdi.
ZDR-1 člen 88, 88/4, 88/6, 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - pogodba o zaposlitvi za določen čas - projektno organizirano delo - vročitev odpovedi
Tožena stranka ni dokazala, da se je z zaključkom projektov zmanjšal obseg dela in da je zato odpadel razlog začasno povečanega obsega dela, ki je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zaposlitev novih delavcev v času tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi dokazuje, da je pri toženi stranki potreba po tožnikovem delu še vedno obstajala, zato tožena stranka ni imela utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Zaposlitev novih delavcev za enaka ali podobna dela tik pred tožnikovo odpovedjo pomeni zlorabo instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob nadaljnji ugotovitvi, da je tožena stranka tožniku po nastopu bolniškega staleža odvzela pravice v aplikaciji, prenosni računalnik, ključe in registrirno kartico, pa je prepričljiv tudi zaključek, da tožena stranka ni dokazala, da tožniku odpoved ni bila podana zaradi njegove daljše bolniške odsotnosti. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017545
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - izključitev odgovornosti - soprispevek
Kljub temu, da je na odprti premikalni ploščadi, na kateri se je tožnik vozil, ograja, za katero se je treba zaradi preprečevanja padcev trdno držati v času premikanja lokomotive, ter da je hitrost lokomotive nizka, pospeški pa majhni, gre pri prevažanju premikačev zaradi opravljanja njihovega dela za nevarno dejavnost, saj statistično ni mogoče izključiti nastanka škode kljub ustrezni skrbnosti strojevodij in ustrezni skrbnosti delavcev. Nevarnost se lahko zmanjša, a je tudi ob upoštevanju vseh predpisov o varnosti (tako z vidika delavca kot delodajalca) ni mogoče omejiti pod standard povečane nevarnosti.
Okoliščina, da se tožnik ni ves čas z obema rokama držal za ograjo oziroma da se je po besedah tožene stranke prezgodaj pričel pripravljati za sestop, ki bi ga opravil, če pred tem ne bi prišlo do padca, utemeljuje tožnikov 50-odstotni soprispevek k nastanku škode, ne pa popolne izključitve sicer objektivne odgovornosti tožene stranke.