V stečaj je zašla tožeča stranka, ki je bila odstopnik terjatev v zavarovanje. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je S. d. d. prijavila pogojno terjatev in ločitveno pravico, ki ji je bila tudi v celoti priznana. Prevzemnik terjatve oziroma novi upnik ima v takšnem primeru zgolj ločitveno pravico na terjatvi. Terjatev lahko uveljavlja torej sam odstopnik.
Ker terjatve, celo če je kdaj obstajala, ni več, je odločitev prvostopenjskega sodišča o v pobot uveljavljani terjatvi v vsakem primeru pravilna.
Sodišče se ni opredelilo do ugovornih navedb dolžnika, da ima dejansko na razpolago le 420,00 EUR bruto na mesec (dolžnik ne prereka ugotovitve, da prejema druge dohodke v višini 920,00 EUR) in je dolžnikov premoženjski položaj, glede na določbo tretjega odstavka 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki določa, da se premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, zato presojalo premalo celovito.
ZPP člen 154, 162. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5. ZJSRS člen 1a.
insolventnost delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečajni postopek - odločitev o pravdnih stroških - stvarna pristojnost - delovni spor - socialni spor
Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.
V tem individualnem delovnem sporu zastopa toženo stranko Državno odvetništvo Republike Slovenije skladno z Zakonom o državnem odvetništvu. To je le zastopnik stranke (Republika Slovenija) v postopku, zato zanj ne velja določba 162. člena ZPP, po kateri ima organ, kadar se udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade.
ZDR člen 7, 38, 38/2, 39, 39/1, 72.. OZ člen 82, 82/2, 299, 299/1.
plačilo razlike plače - konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - variabilni del plače - direktor - individualna pogodba - poslovodna oseba - plača - zakonske zamudne obresti
Pritožbeno sodišče sicer soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da 7. člen pogodb o zaposlitvi ni neposredna podlaga za izplačilo zahtevanih prejemkov iz delovnega razmerja in da sodišče ne more samo določati meril za ugotavljanje uspešnosti, vendar pa tožnik uveljavlja tudi odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi opustitve sprejema meril. V zvezi s tem je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik od tožene stranke posebej zahtevati sprejem meril za ugotavljanje stopnje uspešnosti. Obveznost tožene stranke, da sprejme oziroma vnaprej opredeli merila, izhaja iz 7. člena pogodb o zaposlitvi. Poleg tega je na podlagi določb četrtega odstavka 7. člena pogodb o zaposlitvi tožnik do nagrade za uspešnost upravičen v vseh primerih, razen v primeru ocene "neuspešno".
Ker tožena stranka ni podala opcijske izjave v smislu oblikovalnega upravičenja oziroma uveljavljala konkurenčne klavzule, tožnik ne more biti upravičen do izplačila nadomestila za čas njenega uveljavljanja.Glede na navedeno je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je ob prenehanju delovnega razmerja avtomatično nastopila obveznost tožene stranke izplačevati tožniku ustrezno nadomestilo.
pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka, ki se je na pretrganje zastaranja sklicevala, bi morala v okviru trditvene in dokazne ponuditi dejanje predpostavke za njegovo utemeljitev.
ZFPPIPP-UPB8 člen 427/1-2, 433/1. ZSReg-UPB2 člen 4, 34/1-1.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPIPP
Resda lahko začetek postopka izbrisa (ker subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - 2. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP) predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe (prvi odstavek 433. člena ZFPPIPP), vendar pa mora takšen predlagatelj ob tem tudi trditi in izkazati še pomembno okoliščino, to je, da subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na omenjenem naslovu. Takšne okoliščine pa predlagatelj v obravnavani zadevi (kot je bilo obrazloženo že spredaj) ni z ničemer izkazal.
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Dejstvo, da je tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke bil seznanjen šele s pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 22. 6. 2018 (prejem 29. 6. 2018), pomeni, da je tožbo dne 2. 7. 2018 umaknil pravočasno. Tako tožnik ni "zamudil" z umikom tožbe in upravičen do stroškov postopka, in sicer upoštevaje pri tem uspeh v pravdi.
Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke 5. 12. 2017, tožbo pa je v celoti umaknil 18. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 6 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
Tožnica je v predlogu za obročno plačilo sodne takse le pavšalno navajala, da je upokojenka ter ima druge denarne obveznosti, pri tem pa niti dohodkov, niti višine drugih denarnih obveznosti ni konkretno opredelila in dokazov, kljub pozivu sodišča, ni predložila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno predlog tožnice za obročno plačilo sodne takse zavrglo.
odgovornost drugih za mladoletnika - dolžno nadzorstvo
Sodišče prve stopnje je na ugotovljena dejstva materialnopravno pravilno zaključilo, da toženka ni dokazala, da je bilo nadzorstvo nad tožnico opravljano z dolžno skrbnostjo oziroma da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu .
Zavzemanje tožene stranke za to, da bi ji tožnik moral povrniti stroške postopka zaradi nepravočasnega umika, ni utemeljeno. Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnice 5. 12. 2017, ta pa je tožbo umaknila 31. 5. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - III. kategorija invalidnosti
Možnost objektivne prilagoditve delovnega procesa ne pomeni, da bi bila tožena stranka dolžna na novo ustanoviti posebno delovno mesto za tožnika, da bi delo v okviru svojih omejitev lahko opravljal, saj je bila dolžna zgolj preveriti, ali ustrezno delovno mesto obstaja, kar pa je storila. Sodišče pa sicer ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan in ali ne gre zgolj za navidezni razlog ter ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR-1.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - elementi delovnega razmerja - volja
Dejstvo, da je tožnica delo pri toženi stranki opravljala na podlagi napotnice študentskega servisa, ni ovira za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za to obdobje, če so obstajali vsi elementi delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1.
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da volja pogodbenih strank, da se sklepa pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje pri ugotavljanju obstoja elementov delovnega razmerja ni bistvena.
V drugem odstavku 364. člena OZ niso taksativno, temveč le primeroma naštete okoliščine, ki kažejo na dolžnikovo pripoznavo dolga. V konkretnih zadevah imajo lahko tudi druga dejanja značilnosti konkludentne pripoznave dolga, pri čemer je treba ravnanja strank ocenjevati v kontekstu okoliščin posamezne zadeve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00015977
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12a/5, 12b, 12b/1. ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZDavP-2 člen 15, 15/1, 15/2. ZFU člen 46, 46/2, 49, 60, 60/2. ZUPJS člen 48.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - davčna tajnost - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Dolžnica ni podala soglasja o tem, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke po uradni dolžnosti pridobi tiste podatke, ki so davčna tajnost, zato je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse nepopoln.
Kateri podatki so davčna tajnost, je definirano v 15. členu Zakona o davčnem postopku.
stvarna pristojnost - delovni spor - delovna uspešnost
Tožnik v obravnavanem sporu uveljavlja plačilo nagrade za delovno uspešnost v bruto znesku. V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZPP se stvarna pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Navedbe v odgovoru na tožbo se torej pri določitvi stvarne pristojnosti ne upoštevajo. Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen v spornem obdobju. Zatrjuje, da je upravičen do nagrade za delovno uspešnost, povezane s posli oziroma projekti, pridobljenimi v času trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki. Glede na takšne navedbe tožnika v tožbi je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da ni pristojno za odločanje. Trditve, da od spornega dne dalje tožnik sodeluje s toženo stranko na podlagi ustnega dogovora in nato preko statusa podjetnika, ne pomenijo, da delovno sodišče ni pristojno za obravnavanje tožnikovega tožbenega zahtevka, kot ga je postavil v tožbi. Sicer pa je tožnik v tožbi izrecno navedel, da za izvedbo delovnih zadolžitev za sporno obdobje ni prejel plačila, kar (zaenkrat) še ni predmet spora. Ob upoštevanju navedenega tožnik torej ne zahteva plačilo za delo, opravljeno po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, temveč za opravljanje dela v delovnem razmerju. Zato je na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v obravnavanem sporu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00016571
OZ člen 239, 311. ZIPRS1415 člen 34, 47, 47/4. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 1, 98, 99, 100.
finančni popravek - smernice - nepravilnosti - namenska uporaba sredstev - sofinanciranje projekta - kršitev pogodbenih obveznosti - poslovna odškodninska obveznost - premoženjska škoda - procesni pobotni ugovor
Del relevantnega pogodbenega materialnega prava bi Smernice lahko postale šele, če bi bila njihova uporaba dogovorjena v pogodbi med pravdnima strankama, kar pa nesporno ni bila. Glede na navedeno tožnica nanje ne more uspešno opirati svojega zahtevka, saj toženke ne zavezujejo. Smernice kot take tudi sicer niso predpis oz. pravni vir, ki bi neposredno zavezoval države članice, temveč zgolj pripomoček, zaradi česar jih ni mogoče preprosto kar uporabiti ob sklicevanju na argument „a simili ad simile“, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pogoj za to, da se lahko v skladu s Smernicami uveljavi pavšalni popravek, je utemeljena ocena, da ni mogoče natančno ugotoviti finančnega vpliva nepravilnosti oz. višine neupravičenega izdatka (prim. točki 1.4.1. in 1.4.2. Smernic).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00016087
ZPP člen 158, 158/1, 196, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/1. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121a, 121a/1, 121a/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1.
znamka - tožba zaradi kršitve pravic - pravice iz znamke - objava sodbe - prepovedni zahtevek - licenčnina - sosporništvo - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - upravna odločba - javna listina - verjetnost zmede v javnosti - uporaba znaka v gospodarskem prometu - stroški postopka - vrednost točke - delni umik tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Do drugačne presoje ne more privesti sklicevanje na angleško-slovenske slovarje ali SSKJ, saj je pri odločanju o tožbenih zahtevkih, kakršen je obravnavani, bistvena povprečna stopnja zamenljivosti z vidika potrošnika in ne leksikološke značilnosti uporabljenih besed, število uporabljenih črk, točen pomen besede v izvornem jeziku in podobno. Tudi fonetična primerjava znamke in znaka pokaže znatne podobnosti, saj se prvi del izgovori povsem enako, drugi del pa zelo podobno.
Večja kot je podobnost znamke in znaka tako z vidika storitve, za katere se uporablja, kot tudi z vidika vizualnih, pomenskih in fonetičnih značilnosti, bolj "avtomatično" je sklepanje o verjetnosti zmede v javnosti.
Več kršiteljev pravic industrijske lastnine zato nima statusa enotnih sospornikov, saj zakon ali narava pravnega razmerja ne zahteva rešitve spora na enak način za vse sospornike.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016544
KZ-1 člen 230, 230/1, 229, 229/2. ZKP člen 500, 500/1.
preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - goljufija na škodo EU - zakonski znaki - odvzem premoženjske koristi - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Subvencijo v letu 2012 pa je bilo mogoče pridobiti zgolj za opremo, ki še ni bila vgrajena in za dela, ki še niso bila opravljena, zaradi česar so nenazadnje obdolženci v prijavi tudi lažno prikazovali, da gre za novo opremo in je bilo (točka 17 izpodbijane sodbe) tudi prikazano kot da je bil celotni cevovod zgrajen na novo, v času po izdaji odločbe o upravičenosti do sredstev.