CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00016740
ZMZPP člen 29, 56. ZPP člen 29. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7.
spor o pristojnosti - mednarodna pristojnost - mednarodni element - pogodbeno razmerje - predmet spora - izpolnitev obveznosti - plačilo opravljenih storitev - plačilo računa za mobilni telefon - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča RS - kraj izpolnitve
Ker gre v obravnavani zadevi za spor iz pogodbenih razmerij, saj je sporno plačilo pogodbeno dogovorjenih storitev tožeče stranke, pride v poštev določba 56. člena ZMZPP, po kateri je za spore iz pogodbenih razmerij sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji. Tudi po prvem odstavku 7. člena Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, je za spore iz pogodbenih razmerij pristojnost slovenskega sodišča podana tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji.
Ker je izjava o umiku tožbe nepreklicna in neposredno učinkujoča, je sodišče prve stopnje po prejemu tožnikove izjave o umiku tožbe pravilno postopek ustavilo.
Pritožnica v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev postopka, in sicer da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov. Navaja, da v sodbi manjka dokazni sklep. Pritožbeno sodišče odgovarja, da zgradba sodbe res ni tipična v smislu, da v obrazložitvi sodišče prve stopnje točno na enem mestu navede, katere dokaze je izvedlo in katerih ni, vendar pa je kljub temu iz 3. točke obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku prebralo v dokaz ponujene listine, kar je zadoščalo za ugotovitev pravno pomembnih dejstev o obstoju pogodbene podlage za tožničine servise in zato ni bilo treba zasliševati strank in predlaganih prič. Posamezne dokaze (listine) je potem ocenjevalo v nadaljnjih točkah obrazložitve.
Ustaljena sodna praksa je, da je sodišče pri uporabi pogodbenih določil vezano na trditve pravdnih strank in ni dolžno samo iskati pogodbenih določil, na katere se nobena od strank ne sklicuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015983
OZ člen 435. ZPP člen 213, 213/1, 452, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - stranska obveznost - prepozna vloga - nepotreben dokazni predlog - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži le po eno pripravljalno vlogo (452. člen ZPP). Vloga tožene stranke z dne 21. 3. 2018 pa je bila njena druga pripravljalna vloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (453. člen ZPP).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016862
SPZ člen 128, 129. OZ člen 5, 7. ZIZ člen 71.
izvršba na nepremičnine proti zastavitelju - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - odlog izvršbe na predlog dolžnika - načelo vestnosti in poštenja
V izvršbi na zastavljeno premoženje gre za izvršitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice. Določbe ZIZ o odlogu izvršbe na predlog dolžnika ne veljajo v primeru, ko upnik v izvršilnem postopku uresničuje svojo pogodbeno zastavno pravico. Povedano drugače, dolžnik v takem primeru odloga izvršbe ne more predlagati oziroma s predlogom za odlog ne more uspeti, in to niti v primeru, če uveljavlja, da gre za njegov dom, ki bi ga z izvršbo izgubil. Zaradi pogodbene (prostovoljne) narave pogodbene pravice se v izvršilnem postopku tudi ne more zastaviti vprašanje nesorazmernosti med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine.
Zgolj z navedbo, da je pozivni sklep prejela 23. 4. 2018 in da to potrjuje priložena fotokopija izpodbijanega sklepa, na kateri je tožeča stranka kot datum prejema odtisnila datum 23. 4. 2018, pritožnica ni uspela vzbuditi doma v resničnost podatkov na vročilnici, tj. da ji je bil sklep vročen 17. 4. 2018.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00016596
ZGD-1 člen 528, 529, 530, 545 ,545/2, 545/3, 547. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/4, 301, 301/1. ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 286b, 286b/1, 286b/2.
grajanje procesnih kršitev - odvisna družba - obvladujoča družba - dejanski koncern - škodljiv pravni posel - povrnitev škode - odškodninski zahtevek - trditveno in dokazno breme - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - izravnalni zahtevek
Prvi odstavek 286.b člena ZPP stranki nalaga breme, da kršitev določb ZPP pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče. Tožena stranka v pritožbi ne trdi, da zatrjevane kršitve ni mogla grajati nemudoma, prav tako pa tudi ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in za katero velja izjema iz drugega odstavka 286.b člena ZPP. Ker tožena stranka zatrjevane kršitve ni pravočasno grajala, zaradi prepovedi iz prvega odstavka 286.b člena ZPP z uveljavljanjem te kršitve v pritožbi ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje se ni dolžno izrecno opredeliti do naziranj stranke, ki niso dovolj argumentirana oziroma so očitno neutemeljena.
Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami predstavlja le podlago za vzpostavitev morebitnega izravnalnega zahtevka (drugi odstavek 545. člena ZGD-1), v primeru ko prikrajšanje odvisne družbe ni nadomeščeno na enega od načinov iz drugega odstavka 545. člena ZGD-1, pa obvladujoča družba na podlagi 547. člena ZGD-1 odgovarja odvisni za škodo, ta pa se lahko, kot vsaka druga škoda, dokazuje s katerimkoli dokaznim sredstvom, ki ga predvideva ZPP.
ZGD-1 predpostavlja obstoj vpliva obvladujoče družbe na odvisno družbo in ga ni potrebno posebej dokazovati, mogoče pa je dokazovati, da ni bilo vpliva zaradi ekskulpacije odgovornosti obvladujoče družbe za prikrajšanje odvisne družbe.
Tožena stranka bi lahko konkretizirano prerekala tako temelj kot višino zahtevka za vsak izdelan posamezni oglas, saj je tožeča stranka podala zadostno trditveno in dokazno podlago o njunem poslovnem razmerju. Uspeh dokazovanja tožeče stranke je prevalil konkretno procesno dokazno breme na toženo stranko, ki pa svojega dokaznega bremena ni zmogla.
stečajni postopek - prodaja dolžnikovega premoženja - zavajajoč pravni pouk - pravica do pritožbe
Pravni pouk, po katerem teče rok za vložitev ugovora zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajni pogodbe „za druge osebe“ od dneva objave sklepa, se nanaša na upnike, ki so prijavili svojo udeležbo v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017651
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 132, 921. URS člen 25.
prometna nesreča - zavarovalna pogodba - višina škode - zmanjšanje premoženja - stroški popravila - trditveno in dokazno breme - predračun - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kršitev pravice stranke do izjave - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, da tožeča stranka vozila ni dala popraviti (pač pa je to po lastnih navedbah storila sama), po presoji pritožbenega sodišču ne more predstavljati ovire, da tožeča stranka ocene škode v obliki zmanjšanja premoženja (132. člena OZ) ne bi mogla vključiti v svojo trditveno podlago, ki bi bila nato (ob ugovoru nasprotne stranke) predmet preizkusa v dokaznem postopku.
ZPP člen 213, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. OZ člen 50.
spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - pogodbena cena - davek na dodano vrednost (DDV) - vključenost davka v ceno - subjektivna simulacija - navidezna (simulirana) pogodba
Sodišče prve stopnje razlogov za zavrnitev dokaza za zaslišanje tožene stranke in priče ni navedlo. Pri tem pa tudi ni šlo za situacijo, ko bi se dokazna predloga (predvsem dokaz z zaslišanjem priče) očitno nanašala na dejstva, ki ne bi bila pravno relevantna. Te pomanjkljivosti zato pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno štelo, da je za presojo pasivne legitimacije bistveno, ali je A. A. v dogovorih s tožečo stranko nastopal v svojem imenu in za svoj račun, ali pa je nastopal v imenu tožene stranke in na njen račun. Trditvena podlaga pravdnih strank (zlasti tožeče stranke) te presoje ni zahtevala. Pač pa je zahtevala odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za z vseh strani hoteno subjektivno simulacijo pogodbe.
V primerih, ko stranki ob sklenitvi (podjemne ali prodajne) pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV se šteje, da je slednji v ceno vključen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019358
OZ člen 332, 619, 648. ZPP člen 212, 214, 214/2, 311, 347.
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trajno dolžniško razmerje - rok v trajnem dolžniškem razmerju - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - zmotna uporaba materialnega prava - višina tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - pavšalen ugovor - priznana dejstva - odločanje brez glavne obravnave - zakonske zamudne obresti - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave
Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi kot načina prenehanja trajnega upniško-dolžniškega razmerja pri pogodbah, pri katerih je čas trajanja določen, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da tudi v primeru razmerij, v katerih je čas trajanja določen, ena drugi omogočita prenehanje pogodbenega razmerja še pred potekom roka z odpovedjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020533
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 400/4, 400/5. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - rok za izbris obsodbe - izvršitev kazni - dolžina preizkusnega obdobja - potek preizkusnega obdobja - krajevna pristojnost - začasno prebivališče dolžnika - sprememba okoliščin med postopkom - ustalitev krajevne pristojnosti
V takem primeru, ko dolžnik zatrjuje, da so se tekom postopka spremenile okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane še naprej pristojno sodišče, ki je bilo za odločanje pristojno ob vložitvi predloga. Gre za institut ustalitve pristojnosti.
Zaradi kasnejše pravnomočne obsodbe predhodne pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje proti gospodarstvu ne bodo izbrisane v roku iz četrtega odstavka 82. člena KZ-1.
Zakonski rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence začne teči z izvršitvijo kazni in ne z datumom pravnomočnosti obsodbe.
stvarna pristojnost - delovni spor - delovna uspešnost
Tožnik v obravnavanem sporu uveljavlja plačilo nagrade za delovno uspešnost v bruto znesku. V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZPP se stvarna pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Navedbe v odgovoru na tožbo se torej pri določitvi stvarne pristojnosti ne upoštevajo. Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen v spornem obdobju. Zatrjuje, da je upravičen do nagrade za delovno uspešnost, povezane s posli oziroma projekti, pridobljenimi v času trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki. Glede na takšne navedbe tožnika v tožbi je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da ni pristojno za odločanje. Trditve, da od spornega dne dalje tožnik sodeluje s toženo stranko na podlagi ustnega dogovora in nato preko statusa podjetnika, ne pomenijo, da delovno sodišče ni pristojno za obravnavanje tožnikovega tožbenega zahtevka, kot ga je postavil v tožbi. Sicer pa je tožnik v tožbi izrecno navedel, da za izvedbo delovnih zadolžitev za sporno obdobje ni prejel plačila, kar (zaenkrat) še ni predmet spora. Ob upoštevanju navedenega tožnik torej ne zahteva plačilo za delo, opravljeno po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, temveč za opravljanje dela v delovnem razmerju. Zato je na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v obravnavanem sporu.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - elementi delovnega razmerja - volja
Dejstvo, da je tožnica delo pri toženi stranki opravljala na podlagi napotnice študentskega servisa, ni ovira za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za to obdobje, če so obstajali vsi elementi delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1.
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da volja pogodbenih strank, da se sklepa pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje pri ugotavljanju obstoja elementov delovnega razmerja ni bistvena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017438
ZPP člen 286, 362, 362/1. OZ člen 70. SZ-1 člen 50.
ustni dogovor - ustno sklenjena pogodba - večstanovanjska stavba - zastopanje - posredno zastopanje - neposredno zastopanje - izvedensko mnenje - prekluzija - ponovno sojenje - ponovitev že izvedenih dokazov
Procesno dejanje - izvedba personalnih dokazov - ne izgubi procesnega pomena, če je odločba sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kaj takšnega namreč iz določil ZPP ne izhaja.
Čeprav se je popravilo dejansko nanašalo na večstanovanjsko stavbo, je bil dogovor sklenjen med pravdnima strankama. Tak dogovor je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno kvalificiralo kot dogovor, ki ga je tožena stranka sklenila v "svojem imenu in na tuj račun", kar se v praksi in teoriji slovenskega obligacijskega prava označuje tudi pod pojmom posredno zastopanje. V takem pravnem položaju pa sta v obligacijski zavezi neposredno zastopnik (v konkretnem primeru tožena stranka) in tretja oseba (v konkretnem primeru tožeča stranka). V tem smislu se posredno zastopanje razlikuje od neposrednega, ki je največkrat pravno okvalificiran z besedno zvezo delovanje "v tujem imenu in za tuj račun." Določbe SZ-1, na katere se sklicuje tožena stranka v pritožbi, niti SPZ ali OZ ne izključujejo posrednega zastopanja v zadevah, ko se dela opravljajo na stavbi, ki je večstanovanjska. Zato je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek proti toženi stranki kot upravniku zavrniti, neutemeljen.
Zavzemanje tožene stranke za to, da bi ji tožnik moral povrniti stroške postopka zaradi nepravočasnega umika, ni utemeljeno. Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnice 5. 12. 2017, ta pa je tožbo umaknila 31. 5. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.
V drugem odstavku 364. člena OZ niso taksativno, temveč le primeroma naštete okoliščine, ki kažejo na dolžnikovo pripoznavo dolga. V konkretnih zadevah imajo lahko tudi druga dejanja značilnosti konkludentne pripoznave dolga, pri čemer je treba ravnanja strank ocenjevati v kontekstu okoliščin posamezne zadeve.
ZDR-1 člen 130, 130/1, 130/2.. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 48.
stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožnica ni izpostavila, zaradi katere osebne okoliščine naj bi bila pri toženi stranki pri povračilu stroškov prevoza na delo diskriminirana in da tudi zaradi morebitne diskriminacije pri povračilu teh stroškov tožnica z zahtevkom ne bi uspela. Zaradi tega sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati kakršnihkoli dokazov s tem v zvezi. Prav tako pa je bilo tožnici v isti točki obrazložitve že pojasnjeno, da se pot na delo ne šteje v delovni čas.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00017748
ZIZ člen 272, 272/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Razlogi v prid ugotovitvi, da je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljen, v tej fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Zato ni podan prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev.