CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00016740
ZMZPP člen 29, 56. ZPP člen 29. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7.
spor o pristojnosti - mednarodna pristojnost - mednarodni element - pogodbeno razmerje - predmet spora - izpolnitev obveznosti - plačilo opravljenih storitev - plačilo računa za mobilni telefon - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča RS - kraj izpolnitve
Ker gre v obravnavani zadevi za spor iz pogodbenih razmerij, saj je sporno plačilo pogodbeno dogovorjenih storitev tožeče stranke, pride v poštev določba 56. člena ZMZPP, po kateri je za spore iz pogodbenih razmerij sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji. Tudi po prvem odstavku 7. člena Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, je za spore iz pogodbenih razmerij pristojnost slovenskega sodišča podana tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji.
Pritožnica v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev postopka, in sicer da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov. Navaja, da v sodbi manjka dokazni sklep. Pritožbeno sodišče odgovarja, da zgradba sodbe res ni tipična v smislu, da v obrazložitvi sodišče prve stopnje točno na enem mestu navede, katere dokaze je izvedlo in katerih ni, vendar pa je kljub temu iz 3. točke obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku prebralo v dokaz ponujene listine, kar je zadoščalo za ugotovitev pravno pomembnih dejstev o obstoju pogodbene podlage za tožničine servise in zato ni bilo treba zasliševati strank in predlaganih prič. Posamezne dokaze (listine) je potem ocenjevalo v nadaljnjih točkah obrazložitve.
Ustaljena sodna praksa je, da je sodišče pri uporabi pogodbenih določil vezano na trditve pravdnih strank in ni dolžno samo iskati pogodbenih določil, na katere se nobena od strank ne sklicuje.
Sodišče je nadalje ugotovilo, da je vse napake, ki jih je tožena stranka grajala, tožeča stranka odpravila. Slednja ugotovitev sodišča je za predmetno zadevo bistvena, saj je sodišče ugotovilo, da so napake oz. okvare stroja res obstajale, so bile grajane in pa tudi odpravljene. Sodišče je nadalje v izpodbijani sodbi glede grajanja napak obrazložilo le, da bi morala tožena stranka v primeru obstoja še kakšne druge napake, ki ni bila odpravljena s strani tožeče stranke, uporabiti možnosti, ki jih dajejo pravila o jamčevanju za napake. S tem sodišče prve stopnje ni zanikalo obstoja napak na stroju po nadgradnji in ni zanikalo do da grajanja napak s strani tožene stranke ni prišlo, ampak materialnopravno pravilno opozorilo toženo stranko, da bi morala v primeru, da so obstajale še kakšne napake, ki je tožeča stranka ni želela odpraviti, uporabiti določbe o jamčevanju za napake skladno s 633. členom in nadaljnjimi OZ.
Zgolj z navedbo, da je pozivni sklep prejela 23. 4. 2018 in da to potrjuje priložena fotokopija izpodbijanega sklepa, na kateri je tožeča stranka kot datum prejema odtisnila datum 23. 4. 2018, pritožnica ni uspela vzbuditi doma v resničnost podatkov na vročilnici, tj. da ji je bil sklep vročen 17. 4. 2018.
Ker je izjava o umiku tožbe nepreklicna in neposredno učinkujoča, je sodišče prve stopnje po prejemu tožnikove izjave o umiku tožbe pravilno postopek ustavilo.
ZPP člen 213, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. OZ člen 50.
spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - pogodbena cena - davek na dodano vrednost (DDV) - vključenost davka v ceno - subjektivna simulacija - navidezna (simulirana) pogodba
Sodišče prve stopnje razlogov za zavrnitev dokaza za zaslišanje tožene stranke in priče ni navedlo. Pri tem pa tudi ni šlo za situacijo, ko bi se dokazna predloga (predvsem dokaz z zaslišanjem priče) očitno nanašala na dejstva, ki ne bi bila pravno relevantna. Te pomanjkljivosti zato pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno štelo, da je za presojo pasivne legitimacije bistveno, ali je A. A. v dogovorih s tožečo stranko nastopal v svojem imenu in za svoj račun, ali pa je nastopal v imenu tožene stranke in na njen račun. Trditvena podlaga pravdnih strank (zlasti tožeče stranke) te presoje ni zahtevala. Pač pa je zahtevala odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za z vseh strani hoteno subjektivno simulacijo pogodbe.
V primerih, ko stranki ob sklenitvi (podjemne ali prodajne) pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV se šteje, da je slednji v ceno vključen.
stečajni postopek - prodaja dolžnikovega premoženja - zavajajoč pravni pouk - pravica do pritožbe
Pravni pouk, po katerem teče rok za vložitev ugovora zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajni pogodbe „za druge osebe“ od dneva objave sklepa, se nanaša na upnike, ki so prijavili svojo udeležbo v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017651
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 132, 921. URS člen 25.
prometna nesreča - zavarovalna pogodba - višina škode - zmanjšanje premoženja - stroški popravila - trditveno in dokazno breme - predračun - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kršitev pravice stranke do izjave - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, da tožeča stranka vozila ni dala popraviti (pač pa je to po lastnih navedbah storila sama), po presoji pritožbenega sodišču ne more predstavljati ovire, da tožeča stranka ocene škode v obliki zmanjšanja premoženja (132. člena OZ) ne bi mogla vključiti v svojo trditveno podlago, ki bi bila nato (ob ugovoru nasprotne stranke) predmet preizkusa v dokaznem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015983
OZ člen 435. ZPP člen 213, 213/1, 452, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - stranska obveznost - prepozna vloga - nepotreben dokazni predlog - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži le po eno pripravljalno vlogo (452. člen ZPP). Vloga tožene stranke z dne 21. 3. 2018 pa je bila njena druga pripravljalna vloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (453. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020533
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 400/4, 400/5. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - rok za izbris obsodbe - izvršitev kazni - dolžina preizkusnega obdobja - potek preizkusnega obdobja - krajevna pristojnost - začasno prebivališče dolžnika - sprememba okoliščin med postopkom - ustalitev krajevne pristojnosti
V takem primeru, ko dolžnik zatrjuje, da so se tekom postopka spremenile okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane še naprej pristojno sodišče, ki je bilo za odločanje pristojno ob vložitvi predloga. Gre za institut ustalitve pristojnosti.
Zaradi kasnejše pravnomočne obsodbe predhodne pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje proti gospodarstvu ne bodo izbrisane v roku iz četrtega odstavka 82. člena KZ-1.
Zakonski rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence začne teči z izvršitvijo kazni in ne z datumom pravnomočnosti obsodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019358
OZ člen 332, 619, 648. ZPP člen 212, 214, 214/2, 311, 347.
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trajno dolžniško razmerje - rok v trajnem dolžniškem razmerju - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - zmotna uporaba materialnega prava - višina tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - pavšalen ugovor - priznana dejstva - odločanje brez glavne obravnave - zakonske zamudne obresti - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave
Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi kot načina prenehanja trajnega upniško-dolžniškega razmerja pri pogodbah, pri katerih je čas trajanja določen, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da tudi v primeru razmerij, v katerih je čas trajanja določen, ena drugi omogočita prenehanje pogodbenega razmerja še pred potekom roka z odpovedjo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016862
SPZ člen 128, 129. OZ člen 5, 7. ZIZ člen 71.
izvršba na nepremičnine proti zastavitelju - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - odlog izvršbe na predlog dolžnika - načelo vestnosti in poštenja
V izvršbi na zastavljeno premoženje gre za izvršitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice. Določbe ZIZ o odlogu izvršbe na predlog dolžnika ne veljajo v primeru, ko upnik v izvršilnem postopku uresničuje svojo pogodbeno zastavno pravico. Povedano drugače, dolžnik v takem primeru odloga izvršbe ne more predlagati oziroma s predlogom za odlog ne more uspeti, in to niti v primeru, če uveljavlja, da gre za njegov dom, ki bi ga z izvršbo izgubil. Zaradi pogodbene (prostovoljne) narave pogodbene pravice se v izvršilnem postopku tudi ne more zastaviti vprašanje nesorazmernosti med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine.
Tožena stranka bi lahko konkretizirano prerekala tako temelj kot višino zahtevka za vsak izdelan posamezni oglas, saj je tožeča stranka podala zadostno trditveno in dokazno podlago o njunem poslovnem razmerju. Uspeh dokazovanja tožeče stranke je prevalil konkretno procesno dokazno breme na toženo stranko, ki pa svojega dokaznega bremena ni zmogla.
V stečaj je zašla tožeča stranka, ki je bila odstopnik terjatev v zavarovanje. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je S. d. d. prijavila pogojno terjatev in ločitveno pravico, ki ji je bila tudi v celoti priznana. Prevzemnik terjatve oziroma novi upnik ima v takšnem primeru zgolj ločitveno pravico na terjatvi. Terjatev lahko uveljavlja torej sam odstopnik.
Ker terjatve, celo če je kdaj obstajala, ni več, je odločitev prvostopenjskega sodišča o v pobot uveljavljani terjatvi v vsakem primeru pravilna.
ZPP člen 154, 162. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5. ZJSRS člen 1a.
insolventnost delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečajni postopek - odločitev o pravdnih stroških - stvarna pristojnost - delovni spor - socialni spor
Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.
V tem individualnem delovnem sporu zastopa toženo stranko Državno odvetništvo Republike Slovenije skladno z Zakonom o državnem odvetništvu. To je le zastopnik stranke (Republika Slovenija) v postopku, zato zanj ne velja določba 162. člena ZPP, po kateri ima organ, kadar se udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade.
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi v točkah 5 in 6 izpodbijane sodbe ni ugotovilo pravnorelevantnega dejstva ali je bil toženec dne 2. 9. 2016 (ko naj bi vročevalec poskušal opraviti vročitev po četrtem odstavku 142. člena ZPP - druga vročitev) tudi obveščen o tem, kje je pisanje, torej da je pisanje pri sodišču, to ne izhaja niti iz dopisa pošte na listni št. 71. Sicer pa morajo biti okoliščine postopanja vročevalca jasno razvidne iz obvestil o prispelem pismu, izrecno mora biti razvidno, da je vročevalec postopal po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP, v nasprotnem primeru vročitev ni pravilna (tako komentar Zakona o pravdnem postopku, 1. knjiga, stran 570).
Zavzemanje tožene stranke za to, da bi ji tožnik moral povrniti stroške postopka zaradi nepravočasnega umika, ni utemeljeno. Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnice 5. 12. 2017, ta pa je tožbo umaknila 31. 5. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.
ZDR-1 člen 88, 88/4, 88/6, 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - pogodba o zaposlitvi za določen čas - projektno organizirano delo - vročitev odpovedi
Tožena stranka ni dokazala, da se je z zaključkom projektov zmanjšal obseg dela in da je zato odpadel razlog začasno povečanega obsega dela, ki je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zaposlitev novih delavcev v času tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi dokazuje, da je pri toženi stranki potreba po tožnikovem delu še vedno obstajala, zato tožena stranka ni imela utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Zaposlitev novih delavcev za enaka ali podobna dela tik pred tožnikovo odpovedjo pomeni zlorabo instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob nadaljnji ugotovitvi, da je tožena stranka tožniku po nastopu bolniškega staleža odvzela pravice v aplikaciji, prenosni računalnik, ključe in registrirno kartico, pa je prepričljiv tudi zaključek, da tožena stranka ni dokazala, da tožniku odpoved ni bila podana zaradi njegove daljše bolniške odsotnosti. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - III. kategorija invalidnosti
Možnost objektivne prilagoditve delovnega procesa ne pomeni, da bi bila tožena stranka dolžna na novo ustanoviti posebno delovno mesto za tožnika, da bi delo v okviru svojih omejitev lahko opravljal, saj je bila dolžna zgolj preveriti, ali ustrezno delovno mesto obstaja, kar pa je storila. Sodišče pa sicer ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan in ali ne gre zgolj za navidezni razlog ter ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR-1.