pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovalna doba - upoštevanje priposestvovalne dobe pravnih prednikov - dobra vera - nedobrovernost - konkurenca pravnih naslovov - predmet pogodbe
Le če je bil posestni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno. V obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi bili tožnikovi pravni predniki nedobroverni, ampak obratno, da toženi stranki dobre vere tožniku in njegovim pravnim prednikom ni uspelo izpodbiti.
Nepremičninski agent (tako kot notar) ni mogel preveriti, če so predmet prodaje tudi nepremičnine, ki niso zajete v pogodbi, so pa pogodbene stranke prepričane, da so predmet prodaje.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedensko mnenje v skladu z nalogami, ki mu jih je naložilo sodišče s sklepom o postavitvi. Glede presoje, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016790
ZKP-UPB4 člen 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3, 502, 502b.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje ukrepa
Okoliščine od odreditve zavarovanja zahtevka se po oceni pritožbenega sodišča niso v ničemer spremenile obdolžencu v korist, zato še zmeraj obstaja ista nevarnost odtujitve premoženja, saj ni spregledati takojšnjega razpolaganja obdolženca s koristjo, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem.
sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe - nepravdni postopek ureditve meje - smiselna uporaba določb ZPP
ZPP sklep o postavitvi izvedenca in plačilu predujma zanj šteje med odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka in zoper njih pritožba ni dovoljena. Po večinski sodni praksi to (razen izjemoma ob upoštevanju posebnosti posamezne zadeve) velja tudi v nepravdnem postopku.
ZPP člen 116, 116/1, 149, 224, 224/1. ZIZ člen 42, 42/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja - vročitev sodne odločbe - nastop zamude - neodpravljiva nesklepčnost - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - nepravilna vročitev - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - nepristnost podpisa na vročilnici - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem predlagatelj utemeljuje stališče, da do zamude ni prišlo, ne pa da je do zamude prišlo, a iz opravičljivih razlogov, je nesklepčen.
V teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Ker se toženec podpisuje različno, zgolj s sklicevanjem na razliko med podpisom na vročilnici in primerjalnimi podpisi, domneve, da je na vročilnici njegov podpis, ne more izpodbiti.
Zakon o pravdnem postopku nima posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti. Po ustaljeni sodni praksi se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti.
Sestopanje z višine 90 cm, brez pripomočka, ne predstavlja običajnega načina sestopanja iz enega višinskega nivoja na drugi višinski nivo in takega sestopanja kljub previdnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo. Dejstvo, da so delavci na stroj že dalj časa stopali in sestopali brez ustreznih pripomočkov ne razbremenjuje delodajalca odgovornosti, da poskrbi za varne pogoje dela. Podana je njegova krivdna odgovornost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016850
ZPPŽP člen 18, 19. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska odgovornost - odgovornost železniškega prevoznika - objektivna odgovornost - nesreča pri vstopanju na vlak - škodni dogodek - telesna poškodba - trditvena podlaga - dejansko stanje - pritožbene novote - dokazna ocena - ekskulpacijski razlog
Odgovornost prevoznika v železniškem prometu za potnika zaradi nastalih telesnih poškodb je objektivna. Vendar je prevoznik v konkretnem primeru dokazal, da je do tožničine poškodbe prišlo zaradi njenega napačnega ravnanja, ko je roko vstavila v okvir vrat toaletnih prostorov, ko je ravno takrat vrata odprl drugi potnik in jo poškodoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016355
ZIZ člen 268, 272, 272/2, 273. ZPP člen 186. ZZK-1 člen 13, 63.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - konkretizirana nevarnost - ustrezno sredstvo zavarovanja - zaznamba pravnih dejstev - delitev parcele - priviligirana sprememba tožbe
Za izkaz obstoja nevarnosti mora upnik dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Pritožnik ni izkazal takšne konkretizirane nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode (ki bi bila v čem več od tega, da vsak lastnik lahko razpolaga s svojo stvarjo) v zvezi s predlogom za prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine. Nameravana parcelacija v ničemer ne izkazuje nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. To, kar lahko tožena stranka naredi v pravnem prometu s sedanjo parcelo, lahko naredi tudi s taisto nepremičnino, razdeljeno na več parcel.
V zemljiško knjigo je mogoče zaznamovati le tista pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi vsakršne uradne ali neuradne delitve ter spremembe pravnega statusa nepremičnine ni eno od tistih pravnih dejstev, ki jih je mogoče vpisati v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018388
ZVD člen 9, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kontradiktornost postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - zagotavljanje varnosti pri delu - opustitev dolžnega nadzora
Ugotavljanje postopka čiščenja stroja ob asistenci zaposlenih pri L. d. d. oziroma nadrejenih tožniku, ne more pomeniti nepristranskega ugotavljanja dejstva. Tožnik je že v tožbi, tožena stranka pa večkrat med postopkom, predlagala izvedenca za te stroje, ki naj ugotovi pravilno čiščenje stroja in odgovori na tožnikove trditve, da stroja ni bilo mogoče očistiti drugače, kot ga je čistil sam. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena.
V nadaljevanju postopka naj tudi sodišče ugotovi, ali lahko opravi ogled na kraju samem ob tožnikovi prisotnosti glede na višino in dostop do vsipnika. V primeru, da bo sodišče ugotovilo, da so delavci in tožnik stroj čistili napačno, delodajalec tožnika pa opustil dolžni nadzor, je treba razmišljati v smeri deljenja odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016508
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 8.
krivdna odškodninska odgovornost - poškodba v pretepu - način nastanka poškodb - nastanek škodnega dogodka - dokazna ocena sodišča - verodostojnost izjave stranke - dokaz z izvedencem - fizični napad - huda telesna poškodba - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - razžalitev dobrega imena - vzročna zveza - soprispevek k nastanku škode
Skladno z ustaljeno sodno prakso se posameznik, ki je verbalno žaljen, ne sme odzvati z uporabo fizične sile. Tožnik ni prispeval k nastanku poškodb. Dokazni postopek ni potrdil, da bi tožnik začel prepir z verbalnim konfliktom, temveč obratno – pričel ga je toženec.
Tožnik je v tožbi navajal, da ne bo mogel več opravljati svojih življenjskih dejavnosti enako kot pred poškodbo, te trditve pa so se v dokaznem postopku (izvedenec, zaslišanje tožnika) potrdile. Zahteva, da bi moral tožnik izrecno zatrjevati in izpovedati, da duševno trpi, ker ne more opravljati osebne higiene in se oblačiti, kot je to počel pred škodnim dejanjem, je pretirana in neživljenjska.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - grožnja - sila - napaka volje - nedopustna grožnja - neveljavnost sporazuma
Nedopustno grožnjo naj bi predstavljale besede "ali podpišeš ali pa se bomo kje drugje pogovarjali", vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik navedenih besed sploh ni dokazal, da pa tudi v primeru, ko bi bile take besede izrečene, ne predstavljajo pravno nedopustne grožnje. Vrhovno sodišče RS je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da grožnja s podajo izredne odpovedi ali z uvedbo kazenskega postopka ne predstavlja nedopustne grožnje po 45. členu OZ, zaradi katere bi bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja neveljaven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016880
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2. OZ člen 1019, 1019/3. ZPP člen 189, 189/3.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - obrazloženost ugovora - porok in plačnik - litispendenca
Ker se je dolžnik v predmetni zadevi zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik terja preostanek dolga po kreditni pogodbi hkrati od njega in od kreditojemalca. Vendar pa je treba upoštevati, da upnik preostanek dolga po kreditni pogodbi istočasno uveljavlja v dveh sodnih postopkih, saj je vložil dva predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tako zoper kreditojemalca, kot tudi zoper solidarnega poroka. Upnik je v izvršilnem postopku zoper kreditojemalca v pretežnem delu uspel in je tako pridobil izvršilni naslov zoper kreditojemalca. Če bi sodišče za isto terjatev ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo tudi zoper solidarnega poroka, bi tako upnik pridobil dva izvršilna naslova za isto terjatev. Posledično bi upnik na podlagi dveh izvršilnih naslovov isto terjatev v izvršilnem postopku lahko izterjeval tako zoper kreditojemalca kot tudi zoper solidarnega poroka, s tem pa bi bila podana nevarnost dvojnega poplačila oziroma neupravičene obogatitve upnika.
Za primere (med katere spada tudi konkretni), ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestvovanje zato nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestvovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla v času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška. Za čas pred uveljavitvijo SPZ pa mora biti posest dobroverna ali dobroverna in zakonita v smislu določb ZTLR, pri čemer je s prehodno določbo iz drugega odstavka 269. člena SPZ glede trajanja priposestvovalne dobe izenačena z dobroverno lastniško posestjo po SPZ.
Posest je dobroverna, če ima posestnik pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.
Ker je toženka uspela dokazati, da tožnik že ob začetku gradnje ni bil v dobri veri, saj ni bil v opravičljivi zmoti, da gradi na parceli 844/1, je jasno, da tudi po 11. 3. 1993, ko je prišlo do lastninjena nepremičnine 851/3 in ta ni bila več v družbeni lastnini, ni mogel biti v dobri veri, da je lastnik spornega dela te parcele. Lastninske pravice zato niti po letu 1993 ni priposestvoval.
Na zemljišču v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču (to je - glede na čas gradnje - pravnega pravila paragrafa 418 ODZ). Po stališču teorije in sodne prakse so te določbe veljale le za gradnjo na zemljišču, ki je bilo v zasebni lasti.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninjenje po ZSpo - družbena lastnina - lastninska pravica - posest - izročitev nepremičnine v posest - pravica do posesti - upravljanje - športni objekt občinskega pomena - javni interes - lastninska pravica društev - vrnitveni zahtevek
Pravilen je zaključek, da ima toženka, ki se ukvarja z organizirano športno dejavnostjo, ob upoštevanju okoliščin konkretnega lastninjenja športnih objektov, pravico do posesti na teh nepremičninah.
V času uveljavitve ZSpo ni bilo jasno, kdo in v kakšnem postopku bo odločil o priglašeni lastninski pravici. Posledično s sprejemom sklepa med strankama še ni bilo jasno oziroma razčiščeno, kdo je lastnik spornih nepremičnin in da je bilo lastninjenje tedaj že končano. Prav to, da naj ostane upravljanje športnih objektov v sferi toženke, pa izhaja iz sklepa in dopisa, s čimer je bil vsebinsko jasno opredeljen njun tedanji materialnopravni odnos, tako glede vsebine (tj. odprtega vprašanja glede lastninjenja športnih objektov), toženkinega upravičenja do posesti (tj. nadaljnjega upravljanja) kot tudi časa njegovega trajanja (tj. do pravnomočnosti oziroma zaključka lastninjenja).
Ni avtomatičnega enačaja med lastninsko pravico in upravljanjem s športnimi objekti v javnem interesu, niti dvoma, da bi lahko poseg v toženkino posestno upravičenje, zgolj na temelju gole, olastninjene pravice, škodoval javnemu interesu v športu, prav tistemu, ki ga je že v času lastninjenja prepoznala sama tožnica, ki je toženki športne objekte prepuščala v upravljanje in izvajanje organizirane športne dejavnosti. Tako je toženkino posestno upravičenje utemeljeno tudi z vidika javnega interesa in ne nasprotuje bistvu lastninske pravice, niti pravni varnosti.
Če da zakupnik (najemnik) v zakup (najem) vzeto stvar v podzakup (podnajem) brez dovoljenja zakupodajalca (najemodajalca), ko je to po zakonu ali po pogodbi potrebno, takšna pogodba ni nična, ampak ima v tem primeru zakupodajalec (najemodajalec) pravico, da odpove zakupno (najemno) pogodbo.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - sprememba sodne prakse
V konkretnem primeru obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP ne pride v poštev. Dejstvo oziroma dokaz sta morala obstajati že v času prvega odločanja, če pa sta nastala pozneje, obnovitveni razlog ni podan. Obnovitvenega razloga pa ne predstavljajo napačna uporaba materialnega zakona, kasnejša sprememba pravnega predpisa ali sprememba sodne prakse o nekem vprašanju.
Ko je z lastnikom nepremičnine, ki jo je potrebno pridobiti, dosežen sporazum za nadomestilo v naravi, zakon (11. člen ZUDVGA v drugem odstavku) določa, da se pri iskanju nadomestne nepremičnine upoštevajo zahteve takšnega lastnika tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom.
Upravičenje izbire konkretnih zemljišč je v primeru dogovora, kot je bil sklenjen v predmetnem primeru, res primarno na strani tistega udeleženca, ki jih je dolžan zagotoviti (konkretno toženke), kar pa ne pomeni, da ne more preiti na nasprotno stranko. V kolikor namreč zavezanec te svoje pravice in hkratne dolžnosti ne uresniči (izpolni), bi z vztrajanjem, da lahko nasprotna stranka (upnik) vloži le zahtevek na zagotovitev okvirno (splošno) opredeljenega zemljišča, ne pa tudi konkretno določenih parcel, njegovo pogodbeno upravičenje pomembno okrnili.
povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - primarni in podrejeni zahtevek
Umik tožbe takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Sodišče prve stopnje je pri napolnitvi tega pravnega standarda pravilno ugotavljalo, kdaj je tožeča stranka pridobila procesno možnost umika tožbenega zahtevka. Dokler stranka nima možnosti umika tožbenega zahtevka, namreč ne moremo govoriti o zamudi stranke z umikom in ji naprtiti posledic te zamude.
Ttrditveno in dokazno breme o tem, da je umik tožbe posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, je na tožeči stranki. Tožena stranka zmotno meni, da je temu bremenu zadoščeno le v primeru, če je v izjavi o umiku tožbe izrecno navedena beseda „izpolnitev“. Tožeča stranka mora navesti dejanske okoliščine zaradi katerih je umaknila tožbo, na sodišču pa je presoja ali je te okoliščine možno subsumirati pod pravni pojem izpolnitve zahtevka.
Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njiju je podvrženo vrstnemu redu, kot ga izbere tožeča stranka. V konkretnem primeru tako, glede na vsebino tožbenih zahtevkov, ki se opirata tudi na različno dejansko in pravno podlago, ne moremo zaključiti, da je podredni tožbeni zahtevek nadomestil primarnega. Sodišče prve stopnje je posledično pravilno presojalo uspeh pravdnih strank ločeno glede primarnega in podrednega tožbenega zahtevka.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
V obravnavani zadevi je tožena stranka lahko šele po prejemu dopolnitve tožbe (torej, ko je postopek že prešel iz izvršilnega v pravdnega) zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja tožbeni zahtevek. Tožeča stranka namreč v predlogu za izvršbo ni navedla (niti k njemu ni priložila) pravne podlage terjatve, niti ni sama uveljavljala sporazuma o krajevni pristojnosti sodišča, ki izvira iz te pravne podlage. Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka podala v prvi pripravljalni vlogi (odgovoru na tožbo) je zato šteti za pravočasen.
OZ-UPB1 člen 16, 18, 45, 111, 432, 1013. ZPP-UPB3 člen 7, 212.
posojilna pogodba - pogodba o pristopu k dolgu - ustna pogodba - neobličnost pogodbe - osebno poroštvo - obličnost poroštvene izjave - dokazna ocena izpovedi prič
Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da se je toženec tožniku lahko zavezal le kot osebni porok, pri čemer pa ga morebitna poroštvena izjava ne zavezuje, saj ni bila dana v pisni obliki.