posest - posest parkirišča - motenje posesti - posestno varstvo - obseg sodnega varstva - nadaljevano motilno dejanje - motilec posesti - motenje v korist drugega - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - nedovoljene pritožbene novote
Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajočo (funkcionalno) zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v večstanovanjski stavbi.
Pasivno legitimiran v tožbi zaradi motenja posesti je tisti, ki je posest odvzel oziroma motil, lahko pa tudi tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno. V konkretnem primeru bi lahko tožniki tožbo nedvomno uperili tudi zoper etažne lastnike garažne hiše, saj je bilo motilno dejanje storjeno v njihovo korist. Če pa je očitno, kdo je posest motil, ni ovire, da se tožba vloži proti njemu, ne da bi se tožniki, ki želijo hitro in učinkovito pravno varstvo, ukvarjali s vprašanjem, v čigavo korist je motilec morebiti ukrepal.
pritožba zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - dovoljenost pritožbe
Registrsko sodišče je izdalo nov sklep o začetku postopka izbrisa zoper katerega, kot ugotovljeno, upnik ni ugovarjal. Zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga.
Pogodba o distribuciji je mešana pogodba tako z elementi prodajne kot agencijske pogodbe. Niti za prvo niti za drugo pa zakon za njeno veljavnost ne predpisuje obličnosti. Morebitna pisna distribucijska pogodba tako služi le lažjemu dokazovanju njene vsebine. To pa ne pomeni, da obstoja pogodbe ni mogoče dokazovati na drug način. Pritožnik zato utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da ni izčrpalo vsega ponujenega dokaznega gradiva in ni zaslišalo direktorja tožeče stranke. To zaslišanje je zavrnilo z neobrazloženo vnaprejšnjo dokazno oceno, da z njim tožeča stranka ne bo uspela oziroma "bo obstoj ustnega dogovora težko dokazala". Pri tem se je sklicevalo na vsebino sporočila R. P. z dne 6. 6. 2018, ne da bi navedlo konkretno vsebino sporočila, ki je sodišče odvrnila od izvedbe dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke. Prav z navedenim sporočilom je namreč tožeča stranka dokazovala priznanje tožene stranke o obstoju ustnega dogovora.
Ker je prvostopenjsko sodišče neargumentirano (kot izhaja iz gornjih razlogov) zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke, s katerim je tožeča stranka dokazovala obstoj ustnega dogovora o ekskluzivni prodaji, je tožeči stranki odvzelo možnost (celovitega) obravnavanja pred sodiščem.
Sodišče je pripombe tožene stranke ocenilo kot lastno razlago tožene stranke ob ogledu ugotovljenega stanja, ne pa kot strokovno kritiko in obrazložene pomisleke glede izvedenčevih ugotovitev, zato glede na njihovo naravo in vsebino izvedencu ni naložilo dopolnitve mnenja.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da bi moral tožnik pri sestopanju po nedvomno strmih stopnicah, ki so bile (zaposlenim) splošno znano občasno razmajane, stopati previdno in skrbno. Vendar mu višjega soprispevka kot 10 % po oceni pritožbenega sodišča ni moč pripisati.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - načini delitve solastne stvari - fizična delitev stvari - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - izvedensko mnenje - cenitev vrednosti nepremičnine
Ker sta izvedenski mnenji sodnih izvedencev gradbene in kmetijske stroke jasni, popolni in brez nasprotij ter pomanjkljivosti, je sodišče prve stopnje vrednost nepremičnin, ki so predmet razdružitve, utemeljeno ugotovilo na podlagi navedenih mnenj.
OZ člen 239, 246, 346, 346/1. ZPacP člen 20. ZZDej člen 1, 1/1.
poslovna odškodninska odgovornost - zdravniška strokovna napaka - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - kršitev pogodbene obveznosti - začetek teka zastaralnega roka - vedenje o škodi in povzročitelju - nastanek škode
Zapadlost terjatve iz pogodbenega razmerja določa tudi trenutek pričetka teka zastaralnega roka zaradi odškodninskega zahtevka zaradi nepravilne izpolnitve. Pri odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbene obveznosti pa je pomembno še, da oškodovanec izve za škodo. Za obravnavani primer to pomeni, da je (tudi) za pričetek petletnega teka zastaralnega roka zaradi kršitve poslovne obveznosti zaradi zatrjevane medicinske napake in kršitve pojasnilne dolžnosti treba ugotoviti, kdaj je tožnik izvedel, da je zdravnik kršil pogodbo (storil medicinsko napako oziroma ni opravil potrebne pojasnilne dolžnosti). Sodna praksa veže začetek zastaranja na trenutek, ko je škoda določljiva in ko je oškodovanec izvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel ugotoviti obseg in višino škode ter je imel vse realne možnosti za uveljavitev odškodninskega zahtevka. Pomembno je védenje oškodovanca oziroma vsaj možnost njegove seznanitve z obsegom škode in s povzročiteljem.
Omejitve in zahteve, ki jih določa ZGO-1, so torej naslovljene izključno na investitorje, ki nameravajo kot investitor postaviti določen objekt in ne na dobavitelje gradbenega materiala oziroma izvajalce gradnje. Zato bi se v obravnavanem primeru tožena stranka morala sama pozanimati, ali za postavitev rastlinjaka na svojem zemljišču potrebuje ustrezna upravna dovoljenja in te dolžnosti ne more prevaliti na tožečo stranko.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017082
ZDR člen 156. ZObr člen 97f. ZSSloV člen 53. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 15, 15/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 9, 9/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - stroški prihoda na sodišče
Neutemeljena je pritožbena trditev, da je šlo pri tožniku kvečjemu za omejitev počitka (glede na območje izvajanja nalog), ne pa za kršitev pravice do tedenskega počitka. Četudi je narava dela na misijah takšna, da je toženi stranki tedenski počitek težko zagotoviti, je to ne razbremenjuje obveznosti, da ga zagotovi, predvsem pa ne daje podlage za zavrnitev zahtevka. Ravno plačilo, kot je predmet tega spora, je primer nadomestila za delavčevo neizkoriščeno pravico iz delovnega razmerja.
KZ-1 člen 238, 238/1, 238/4. ZTFI člen 373, 373/1, 373/4.
zloraba notranje informacije - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - notranja informacija - finančni instrumenti - izdajatelj finančnih instrumentov - vpliv na ceno finančnega instrumenta - vrednostni papir - delnica
KZ-1 ni opredelil definicije notranjih informacij, zato je treba pri razlagi tega zakonskega znaka izhajati iz specialnejših določb ZTFI.
Eden od elementov notranje informacije je, da se ta posredno ali neposredno nanaša na izdajatelja finančnih instrumentov oz. na enega ali več finančnih instrumentov. Notranjo informacijo lahko predstavljajo tudi okoliščine, ki le posredno zadevajo izdajatelja, še vedno pa se morajo nanašati na (poslovno) življenje izdajatelja in ne tretjih oseb. Med obravnavano informacijo in samim finančnim instrumentom oz. njenim izdajateljem ni nobene notranje povezave, saj gre za tržno informacijo, ki se nanaša na ponudbo in povpraševanje za določen vrednostni papir.
Sodišču bi se pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15.točki drugega odstavka, če bi vsebino listinskih dokazov ali izpovedb prič in izvedenskega mnenja napačno povzelo v ″tehničnem smislu″, torej navedlo nekaj, česar v listinah sploh ni zapisano ali bi predrugačilo zapise, tega pa pritožba ne zatrjuje. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 5. členu OZ, če bi toženi stranki prisodilo terjatev iz naslova pogodbene kazni, če je sama potrdila, da so dela 12. 8. 2014 končana in na ta dan tudi ni terjala pogodbene kazni. Stranka s sklicevanjem na to, da njeno preteklo ravnanje, ki nasprotuje njenim trenutnim prizadevanjem, ni bilo pravno pomembno, ne more in ne sme uspeti. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je glede na trditve strank, najprej ugotavljalo vsebino pogodbenega določila glede na določbo 82. člena OZ, ki ureja razlago pogodb.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 103/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1, 7/2.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - nadomestilo za vnovčenje in razdelitev stečajne mase - sorazmerni del nadomestila za vnovčitev in razdelitev posebne stečajne mase - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - predmet razdelitve - višina zneska
Kadar sodišče odmerja sorazmerni del nadomestila upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev, mora v sklepu o nagradi poleg navedbe zneska, ki je predmet konkretne razdelitve, ob kateri se nagrada odmerja, ugotoviti tudi zneske vseh predhodno opravljenih delitev in višino že odmerjenih nadomestil nagrade upravitelju za unovčenje in razdelitev.
ZZad člen 34, 74. ZLNDL člen 1, 2, 2/1. Zakon o upravljanju in o gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (1956) člen 1. ZVNDL člen 4.
ugotovitev lastninske pravice - premoženje agrarne skupnosti - podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - splošno ljudsko premoženje - pravica uporabe - brezplačna pravica uporabe - prenos pravice uporabe - vpis v zemljiško knjigo - lastninjenje družbenega premoženja
Pogodba (o dodelitvi rabe zemljišča) po vsebini ni bila taka, da bi ustrezala „absolutnemu stvarnopravnemu upravičenju“, ki bi ga omejevala le nekdanja pravila o družbeni lastnini, zato ni prenašala pravice uporabe.
Sodišče prve stopnje je obtoženkino priznanje krivde sprejelo, čeprav pred tem ni opravilo celovite presoje, ali je priznanje dejansko podprto z drugimi dokazi v spisu, oziroma v okviru tega pogoja ni presojalo z izvedenskim mnenjem izkazanih okoliščin, ki bi vplivale na krivdo obtoženke.
izključitev iz društva - članstvo v zbornici - izključitev iz članstva - sklep o izključitvi - seznanitev s kršitvijo - pravica do obrambe - pravica do izjave v postopku - ugovor zoper sklep - standard obrazloženosti - odsotnost odločilnih razlogov - procesna jamstva - sprememba statuta - svoboda združevanja - enako varstvo pravic v postopku - pravica do pritožbe
Tožeči stranki v celotnem postopku izključitve iz članstva obrtno-podjetniško zbornice niso bila zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki bi ji omogočila enakopravno, učinkovito in pošteno varstvno njenih pravic. Sklep upravnega odbora o izključitvi iz članstva predstavlja ukrep, ki pomeni najtežjo, skrajno sankcijo in je mogoč le v primeru, če član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti.
Pravdni stranki sta k nastanku škodnega dogodka prispevali enako. Tožnica je povzročila kritično situacijo s tem, ko je tožencu brez utemeljenega razloga preprečevala vstop v hišo, toženec pa je v tožnico s silo porinil vhodna vrata tako, da se je pri tem poškodovala.
Odsotnost primarnega strahu ne pomeni, da stranka ni utrpela strahu za izid zdravljenja.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - priposestvovanje
Presoja, ali je nekdo lastninsko pravico na nepremičnini pridobil s priposestvovanjem, pride v poštev (na vrsto) šele, če (ko) se ugotovi, da je ni pridobil na podlagi določb ZLNDL.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016843
OZ člen 239, 243, 243/4, 1022, 1022/2. Zakon o varstvu potrošnikov člen 1. ZPP člen 66, 72, 244, 244/4, 255, 286, 286b. URS člen 25.
leasing pogodba - pogodba o finančnem leasingu - porok - solidarno poroštvo - poroštvena obveznost - zaveza kot porok in plačnik - zavrnitev predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - razlogi za izločitev sodnika - predlog za izločitev sodnika - delegacija - predlog za delegacijo pristojnosti - grajanje procesnih kršitev - pooblastilo za zastopanje - pravica do pritožbe - pravica do posebne pritožbe - kršitev pravice do pritožbe - izvedenec avtomobilske stroke - cenilec - sklep procesnega vodstva - sklep o postavitvi izvedenca - postavitev drugega izvedenca - odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - kršitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe - pogodba potrošniškega prava - dolžnost zmanjševanja škode - ugovor compensatio lucri cum damno - obseg odgovornosti poroka - odgovornost poroka za premoženjsko škodo iz kršitve leasing pogodbe
Toženec je solidarni porok pri leasing pogodbi med leasingodajalcem in leasingojemalcem, pri katerem je tudi bil direktor in edini družbenik. Taka pogodba ni pogodba potrošniškega prava.
Kljub stečaju porok odgovarja za ves znesek svoje obveznosti (drugi odstavek 1022. člena OZ). V primeru, da toženec kot porok o stečaju ne bi bil obveščen, lahko uveljavlja škodo. Vendar sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da toženec škode zaradi neprijave svoje terjatve v stečaj ne uveljavlja. Vsekakor pa je bil kot zakoniti zastopnik kreditojemalca in edini družbenik obveščen o stečaju svoje družbe.
Tožeča stranka ni obvestila leasingojemalca in poroka o ugotavljanju vrednosti vozila, ki ga je nato v skladu s pogodbo prodala. Zato ima tožena stranka ugovore slabe prodaje oziroma višje vrednosti vozila.
Tudi če bi lastnica opustila svojo dolžnost vzdrževanja stanovanja in zagotavljanja njegove normalne uporabe, tožnik kot najemnik v stanovanje ne bi smel posegati. V tem primeru bi moral predlagati stanovanjski inšpekciji, da odredi izvedbo del, ki so potrebna za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja ali skupnih delov (93. člen SZ-1). Le v primeru obstoja kakšnih izrednih okoliščin, zaradi katerih bi bila popravila neodložljiva, da se zavarujejo življenje ali zdravje stanovalcev ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo, bi tožnik lahko deloval brez lastničinega soglasja, nato pa od nje zahteval povračilo stroškov. Vendar pa takšnih izrednih okoliščin tožnik niti ni zatrjeval. O vrsti vlaganj se sodišču ni bilo treba posebej opredeljevati, upoštevaje dejstvo, da za njihovo izvedbo soglasja ni izkazal, niti postopanja v skladu z določbami 93. in 97. člena SZ-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016095
ZIZ člen 272. SPZ člen 99.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - preprečitev uporabe nepremičnine - škodljive imisije - negatorno varstvo - prepovedni zahtevek - prepoved vznemirjanja - omejitev prometa za tovorna vozila - vibracije zaradi tovornega prometa - hrup - statična stabilnost objekta - tresljaji in vibracije - nastanek težko nadomestljive škode - opravljanje poslovne dejavnosti - neposredna nevarnost - preprečitev uporabe sile - sosedi
Da naj bi bila zaradi poškodb na škarpi ogrožena tudi statika večstanovanjske hiše, je mogoče tudi v postopku zavarovanja dokazovati le s primernim dokazom. To je z ustreznim izvedencem, ki bi lahko na podlagi svojega strokovnega znanja podal mnenje o stopnji statične ogroženosti večstanovanjske hiše in njenih stanovalcev. Predložene fotografije izkazujejo, da je asfalt na določenih mestih popokan, te okoliščine pa niso dovolj za zaključek o statični ogroženosti škarpe oziroma večstanovanjske hiše.
Sodišče ne navaja, da naj bi bila dolžna tožnica sama ustaviti tovornjake in s tem izzvati nasilje, ki bi izkazovalo obstoj za izdajo začasne odredbe potrebne predpostavke. Ugotavlja le, da v kolikor tožnica vožnje tovornjakov ne bo poskušala ustaviti, potem tudi do nasilja ne bo prišlo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zakonski pogoji za izrek ukrepa - opustitev zdravljenja - obstoj duševne motnje - nevarnost nastanka škode
Ker udeleženec že s samo opustitvijo zdravil huje ogroža svoje zdravje, obstaja pa tudi nevarnost, da bi povzročil škodo drugim, ob hkratni ugotovitvi obstoja duševne bolezni in dejstva, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, so pogoji za pridržanje izpolnjeni.