ZPP člen 41. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/2, 4/3.
več tožbenih zahtevkov - kumulacija - odmera odvetniških stroškov
Tožeča stranka je zgolj na videz uveljavljala več zahtevkov, podrednega je zajela že v zadnjem delu primarnega zahtevka. Sodišče prve stopnje je odločalo o ugotovitvi lastninske pravice in tožeča stranka je določila eno vrednost tožbenega zahtevka glede točno določenega stroja na 269.000,00 EUR.
športna dejavnost - cestna dirka - prometna nesreča - trk vozila - poškodba gledalca na športni prireditvi - premoženjska in nepremoženjska škoda - predrzna vožnja v cestnem prometu - nevarna vožnja v cestnem prometu - organizacija dirke - deliktna odškodninska odgovornost - skrbnost organizatorja prireditve - skrbnost države - cestna ograja - opustitev dolžne skrbnosti - neustrezna zaščitna ograja - upravljanje in vzdrževanje javnih cest - nevarna dejavnost - nevarna stvar - avtomobil kot nevarna stvar - razpravno načelo - nove trditve in novi dokazi - nova dejstva in novi dokazi v ponovljenem postopku - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo
Cesta ni bila več v funkciji državne ceste, za katero bi odgovarjala toženka, temveč je pridobila lastnost dirkališča, za katerega odgovarja organizator prireditve, zaradi česar toženka že iz tega razloga ne more biti odgovorna. Javna cesta namreč služi javnemu prometu za katerega veljajo drugačna pravila (npr. predpisi o hitrosti, smer vožnje), kot pa veljajo pravila na dirkališču.
Navedbe o nepravilni namestitvi varovalne ograje, kot samostojne podlage za ugotavljanje odgovornosti toženke, v postopku ni predvidelo niti prvostopenjsko niti višje sodišče, temveč je šele Vrhovno sodišče RS opozorilo, da je potrebno zatrjevanje tožnikov glede neustrezne postavitve ograje obravnavati kot samostojen očitek v smeri ugotavljanja odgovornosti toženke, zato je sodišče pravilno dalo toženki možnost, da se nanje odzove še po prvem naroku.
dedni dogovor - veljavnost dednega dogovora - razpolaganje dediča z zapuščino - sklep o dedovanju - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - skupni namen pogodbenikov
Pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek prvostopenjskega sodišča, da pokojni toženki svojega deleža počitniškega stanovanja ni želel odsvojiti brezplačno in da je bil skupni namen pogodbenikov odplačna odtujitev polovice garsonjere toženki za 30.000 EUR. To navsezadnje potrjuje tudi plačilo tožene stranke, ki je s plačilom zneska 10.000 EUR dogovor delno realizirala.
Notarska praksa pri overitvah pogodb v letu 1995 je bila, da sta se izdelovala dva originalna izvoda pogodbe (original in overjen prepis originala); pooblastilo za sklenitev pogodbe se ni spenjalo s pogodbo.
Tudi ZZK-1 v 96. členu, ki ureja vpise (po 89. členu ZZK-1) na podlagi sklepov stečajnega sodišča, kot podlago za te predvideva le dva sklepa in sicer pravnomočni sklep stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in pravnomočni sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom (prvi odstavek 96. člena ZZK-1).
Za situacijo, kot je obravnavana, ko je premoženje, ki ga v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom ni bilo mogoče unovčiti, ostalo v lasti dolžnika, ZFPPIPP ne predvideva smiselne uporabe prvega, tretjega in četrtega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - denarna renta - mesečna renta - višina mesečne rente - dokazni standard - normalen tek stvari - tuja pomoč
Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo. Pri tem ni pomembno, kdo škodo odpravlja ter toženi stranki ne more iti v korist, če tožnici pomaga zakonec in ne tretja oseba.
V sodni praksi je že izoblikovano stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda, da odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo in bi po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, in da se zato o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano iz perspektive trenutka škodnega dogodka, zaradi česar se glede nastanka škode in njene višine ne zahteva dokaznega standarda gotovosti, pač pa objektivne verjetnosti oz. mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti. Že s takšno stopnjo verjetnosti ugotovljena okoliščina, da bi oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, pridobival določen zaslužek, je podlaga za materialnopravni sklep o obstoju škode.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zakonski pogoji za izrek ukrepa - opustitev zdravljenja - obstoj duševne motnje - nevarnost nastanka škode
Ker udeleženec že s samo opustitvijo zdravil huje ogroža svoje zdravje, obstaja pa tudi nevarnost, da bi povzročil škodo drugim, ob hkratni ugotovitvi obstoja duševne bolezni in dejstva, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00015680
ZPotK člen 7. OZ člen 377, 377/1.
potrošniški kredit - kreditna pogodba - ničnost pogodbe - vsebina kreditne pogodbe - seznanitev s pogoji - oderuška pogodba - elementi oderuške pogodbe - subjektivni element oderuštva
Tožnik je bil kot potrošnik pred sklenitvijo kreditne pogodbe seznanjen z vsemi pogoji kreditne pogodbe, kot to določa ZPotK. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tezo tožnika, da se ni seznanil z vsebino kreditne pogodbe. Kreditna pogodba je bila tudi sklenjena z vsebino, kot jo (je) določa(l) 7. člen ZPotK.
ZIZ člen 55, 55/1, 56, 56/1. OZ člen 312, 315, 315/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 360, 360/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - ločeno obravnavanje ugovorov - absolutna bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve v nov postopek - pogoji za pobot terjatev - izjava o pobotu - odločitev o stroških
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za skupno obravnavanje (rednega) ugovora zoper sklep o izvršbi in ugovora po izteku roka, temveč bi ta dva ugovora moralo presojati ločeno. Gre za dve različni pravni sredstvi, ki ju ima dolžnik na voljo za obrambo svojih pravic v izvršilnem postopku, in v katerih ne more uveljavljati vsebinsko enakih razlogov.
Tožeča stranka v zvezi z obravnavano menico, ki je bila podlaga izdanega sklepa o izvršbi, utemeljeno pritožbeno navaja, da je tožeča stranka bianco menico izpolnila v skladu z danim pooblastilom in to predložila na unovčenje banki, da je bila na tako izpolnjeni menici tožena stranka navedena kot trasant in trasat, kar pomeni, da gre za trasirano lastno menico, ki je veljavna, saj ima vse sestavine po Zakonu o menici (ZM). Kot utemeljeno navaja tožeča stranka je sodišče prve stopnje slednje prezrlo in zmotno presodilo, da bi moralo biti besedilo ″plačajte za to″ spremenjeno v besedil ″plačam, bom plačal, plačamo″. Zaključek sodišča prve stopnje, da je obravnavana menica, ki je bila podlaga tožbe nična, je zato materialno pravno zmoten.
posest - posest parkirišča - motenje posesti - posestno varstvo - obseg sodnega varstva - nadaljevano motilno dejanje - motilec posesti - motenje v korist drugega - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - nedovoljene pritožbene novote
Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajočo (funkcionalno) zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v večstanovanjski stavbi.
Pasivno legitimiran v tožbi zaradi motenja posesti je tisti, ki je posest odvzel oziroma motil, lahko pa tudi tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno. V konkretnem primeru bi lahko tožniki tožbo nedvomno uperili tudi zoper etažne lastnike garažne hiše, saj je bilo motilno dejanje storjeno v njihovo korist. Če pa je očitno, kdo je posest motil, ni ovire, da se tožba vloži proti njemu, ne da bi se tožniki, ki želijo hitro in učinkovito pravno varstvo, ukvarjali s vprašanjem, v čigavo korist je motilec morebiti ukrepal.
izbris po uradni dolžnosti - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - nedovoljena pritožba - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Upnik šele v pritožbi vlaga ugovor proti sklepu o začetku izbrisa. Ne navaja, da bi ga v tej zadevi vložil že v tako imenovani prvi fazi zoper sklep o začetku postopka izbrisa. To tudi ne izhaja iz spisa.
rok za pritožbo - prepozna pritožba - odškodninski zahtevek - kontrahirna dolžnost
Ker za odobritev posojilne pogodbe ne obstaja kontrahirna dolžnost banke, je toženka o njeni sklenitvi lahko svobodno odločila in jo ob neizpolnjevanju pogojev za odobritev kredita tudi zavrnila.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016095
ZIZ člen 272. SPZ člen 99.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - preprečitev uporabe nepremičnine - škodljive imisije - negatorno varstvo - prepovedni zahtevek - prepoved vznemirjanja - omejitev prometa za tovorna vozila - vibracije zaradi tovornega prometa - hrup - statična stabilnost objekta - tresljaji in vibracije - nastanek težko nadomestljive škode - opravljanje poslovne dejavnosti - neposredna nevarnost - preprečitev uporabe sile - sosedi
Da naj bi bila zaradi poškodb na škarpi ogrožena tudi statika večstanovanjske hiše, je mogoče tudi v postopku zavarovanja dokazovati le s primernim dokazom. To je z ustreznim izvedencem, ki bi lahko na podlagi svojega strokovnega znanja podal mnenje o stopnji statične ogroženosti večstanovanjske hiše in njenih stanovalcev. Predložene fotografije izkazujejo, da je asfalt na določenih mestih popokan, te okoliščine pa niso dovolj za zaključek o statični ogroženosti škarpe oziroma večstanovanjske hiše.
Sodišče ne navaja, da naj bi bila dolžna tožnica sama ustaviti tovornjake in s tem izzvati nasilje, ki bi izkazovalo obstoj za izdajo začasne odredbe potrebne predpostavke. Ugotavlja le, da v kolikor tožnica vožnje tovornjakov ne bo poskušala ustaviti, potem tudi do nasilja ne bo prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016085
OZ člen 131, 179. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/5, 5, 5/3.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - poškodba prstov leve roke - višina denarne odškodnine - duševne bolečine - brazgotine - pojem skaženosti kot pravni standard - skaženost - potni stroški v času zdravljenja - stroški prevozov na zdravljenje - kilometrina - stroški za službeno potovanje - amortizacija za vozila, za katera ni izkazana uporaba za službene namene - dejanska škoda
Dve nežni, ravni in tanki brazgotini v nivoju kože na zapestju, ki ne vzbujata negativnih odzivov okolice in sta opazni le pozornemu opazovalcu na komunikacijski razdalji, ne dosegata pravnega standarda skaženosti. To velja tudi ob upoštevanju dejstva, da brazgotini lahko izstopata v poletnem času, ko je koža porjavela. Rahlo odstopanje v barvi kože pri odraslem moškem v poznih srednjih letih namreč ne predstavlja objektivno moteče estetske motnje, četudi vzbuja določeno pozornost okolice.
Pri uporabi vozila zaradi prevozov na zdravniške preglede je primerno povračilo v višini zneska neobdavčenega nadomestila za prevoz zaposlenega od doma do podjetja, ki znaša 0,18 EUR/km. Ta znesek po eni strani preprečuje prikrajšanje tožnika, ki ni le v porabi goriva, temveč tudi v obrabi vozila, po drugi strani pa preprečuje njegovo neupravičeno obogatitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00031378
OZ člen 131, 131/1, 148, 179, 179/1, 179/2, 352. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13. URS člen 21, 26. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 27, 27/2. ZPP člen 154, 154/2, 168, 337, 337/1. ZST-1 člen 15.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - bivalne razmere v priporu - odvzem osebne svobode - prostorska stiska - smrad - kršitev človekovih pravic - kršitev prepovedi diskriminacije - učinkovito pravno sredstvo - načelo sorazmernosti - pravica do povračila škode - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - nedopustna pritožbena novota - nerazumno dolgo trajanje postopka - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - individualizacija odškodnine - sodna praksa - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - oprostitev plačila sodnih taks
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin, ki jih je tožnik pretrpel zaradi neustreznih bivalnih razmer v priporu, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je tožnik pripor prestajal skoraj 8 mesecev, da je šlo za zaprt tip prestajanja pripora, zaradi česar je bil 21 ur na dan zaprt v premajhni sobi, njegov položaj pa je bil dodatno otežen v poletnih mesecih ter ob slabem vremenu, ko je bilo gibanje po nepokritem dvorišču oteženo oziroma praktično nemogoče. Hkrati je upoštevalo, da pri tožniku tako stanje ni pustilo hujših zdravstvenih posledic. Odškodnina v višini 2.410,00 EUR je primerno individualizirana in ustrezno umeščena v sodno prakso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015950
OZ člen 435. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8, 491.
prodajna pogodba - kupnina - pobotni ugovor v pravdi - predlog za preložitev naroka - opravičilo za izostanek z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka zaradi možne sklenitve sodne poravnave - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - možnost sklenitve sodne poravnave - poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo - pravica do izjave stranke - zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe
Če želi stranka doseči preložitev naroka mora storiti dvoje, in sicer sodišču poslati opravičilo ter za svoj izostanek predstaviti opravičljiv razlog. Preložitev naroka namreč ni obligatorna, pač pa predstavlja izjemo, saj utegne nekritično prelaganje narokov ogroziti pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Ker je tožena stranka v obravnavani zadevi predlog za preložitev opirala na možnost sklenitve sodne poravnave, bi se tudi po mnenju pritožbenega sodišča toliko bolj za neutemeljeno izkazala preložitev poravnalnega naroka (in nadalje prvega naroka za glavno obravnavo), na katerem bi pravdni stranki tudi sicer imeli priložnost mirno urediti medsebojna razmerja in zaključiti spor. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da takšno postopanje tožene stranke ni predstavljalo opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015755
ZIZ člen 270. ZPP člen 274.
izpodbijanje neodplačnega pravnega dejanja - postopek zavarovanja z začasno odredbo - več predlogov za izdajo začasne odredbe - nov predlog za izdajo začasne odredbe - dopolnitev predloga - primerno sredstvo zavarovanja - visečnost pravde (litispendenca) - spremenjene okoliščine - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe in predhodna odločitev o njegovi zavrnitvi (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe. Nov predlog z drugo vsebino, ali utemeljen s spremenjenimi okoliščinami, je dopusten. Tožnica je s ponovnim predlogom za izdajo začasne odredbe zahtevala drugačno (dopolnjeno) sredstvo zavarovanja.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - priposestvovanje
Presoja, ali je nekdo lastninsko pravico na nepremičnini pridobil s priposestvovanjem, pride v poštev (na vrsto) šele, če (ko) se ugotovi, da je ni pridobil na podlagi določb ZLNDL.
pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse - pravica do pravnega sredstva
Če tožena stranka v predlogu in dopolnitvi ni podala svoje davčne številke, davčne številke sina in njegovega državljanstva, to ne pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi moglo oziroma moralo odločiti o predlogu. Tedaj bi predstavljala odločitev nesorazmeren poseg v ustavno pravico do pravnega sredstva. Tožena stranka se utemeljeno sklicuje na peti odstavek 12.a člena ZST-1, ki določa, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. . Podatka o EMŠO in davčni številki služita samo identifikaciji udeležencev, bistvo odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks pa je ugotavljanje premoženjskega stanja. Dani podatki bi morali sodišču prve stopnje zadostovati za pridobitev tistih ostalih relevantnih podatkov in davčnih številk, za katere ocenjuje, da z njimi ne razpolaga, jih pa za odločitev potrebuje. Zato ugotovljena tožničina opustitev ne more biti razlog, da njen predlog ni primeren za obravnavo in za odločitev o zavrženju, ki se kaže kot nesorazmeren ukrep1.