OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00015680
ZPotK člen 7. OZ člen 377, 377/1.
potrošniški kredit - kreditna pogodba - ničnost pogodbe - vsebina kreditne pogodbe - seznanitev s pogoji - oderuška pogodba - elementi oderuške pogodbe - subjektivni element oderuštva
Tožnik je bil kot potrošnik pred sklenitvijo kreditne pogodbe seznanjen z vsemi pogoji kreditne pogodbe, kot to določa ZPotK. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tezo tožnika, da se ni seznanil z vsebino kreditne pogodbe. Kreditna pogodba je bila tudi sklenjena z vsebino, kot jo (je) določa(l) 7. člen ZPotK.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije (2009) člen 47.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Zgolj dejstvo, da je tožnik ob tem, ko mu je vodja odredila izdelavo vzorcev, rekel, da že ima dovolj dela, zdaj pa še vzorci in da je bil ob tem razburjen in je podajal pripombe v zvezi z odrejeno nalogo, še ne predstavlja neprimernega obnašanja do nadrejene delavke, ki bi imelo takšno težo in pomen, da bi ga bilo mogoče šteti za kršitev pogodbenih obveznosti, zaradi katere je delavca utemeljeno opozarjati s predhodnim opozorilom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
izključitev iz društva - članstvo v zbornici - izključitev iz članstva - sklep o izključitvi - seznanitev s kršitvijo - pravica do obrambe - pravica do izjave v postopku - ugovor zoper sklep - standard obrazloženosti - odsotnost odločilnih razlogov - procesna jamstva - sprememba statuta - svoboda združevanja - enako varstvo pravic v postopku - pravica do pritožbe
Tožeči stranki v celotnem postopku izključitve iz članstva obrtno-podjetniško zbornice niso bila zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki bi ji omogočila enakopravno, učinkovito in pošteno varstvno njenih pravic. Sklep upravnega odbora o izključitvi iz članstva predstavlja ukrep, ki pomeni najtežjo, skrajno sankcijo in je mogoč le v primeru, če član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti.
Pravdni stranki sta k nastanku škodnega dogodka prispevali enako. Tožnica je povzročila kritično situacijo s tem, ko je tožencu brez utemeljenega razloga preprečevala vstop v hišo, toženec pa je v tožnico s silo porinil vhodna vrata tako, da se je pri tem poškodovala.
Odsotnost primarnega strahu ne pomeni, da stranka ni utrpela strahu za izid zdravljenja.
Tudi če bi lastnica opustila svojo dolžnost vzdrževanja stanovanja in zagotavljanja njegove normalne uporabe, tožnik kot najemnik v stanovanje ne bi smel posegati. V tem primeru bi moral predlagati stanovanjski inšpekciji, da odredi izvedbo del, ki so potrebna za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja ali skupnih delov (93. člen SZ-1). Le v primeru obstoja kakšnih izrednih okoliščin, zaradi katerih bi bila popravila neodložljiva, da se zavarujejo življenje ali zdravje stanovalcev ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo, bi tožnik lahko deloval brez lastničinega soglasja, nato pa od nje zahteval povračilo stroškov. Vendar pa takšnih izrednih okoliščin tožnik niti ni zatrjeval. O vrsti vlaganj se sodišču ni bilo treba posebej opredeljevati, upoštevaje dejstvo, da za njihovo izvedbo soglasja ni izkazal, niti postopanja v skladu z določbami 93. in 97. člena SZ-1.
Preizkus, ali je izbrani kandidat izpolnjeval zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj, je stvar pravne presoje. Dejstva med strankama namreč niso bila sporna.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka glede na določila statuta tožene stranke in ZZ ni bila dolžna navesti razlogov za izbor kandidata, temveč je bilo bistveno, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - odločanje o podrejenem tožbenem zahtevku
Zmotno je stališče, da bi sodišče moralo upoštevati dejstvo, da je zaenkrat amortizacijski postopek pravnomočno končan in da zato razlog za prekinitev postopka ni podan. V teku je namreč prav postopek v zvezi z ugotovitvijo, ali je sklep o amortizaciji obveznic pravnomočen ali ni. Zato prvostopenjsko sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ker naj bi ne upoštevalo pravnomočne odločbe Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne 21. 12. 2016.
O podrejeno uveljavljenem tožbenem zahtevku sodišče odloča šele, ko presodi, da primarno uveljavljani tožbeni zahtevek ni utemeljen. Ker je postopek še vedno v fazi odločanja o primarno uveljavljanem tožbenem zahtevku, vprašanje vpliva podrejenega zahtevka na odločitev o prekinitvi postopka sploh ni relevantno.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016479
ZN člen 47. ZZZDR člen 51, 51/1.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev iz zapuščine - zapuščinska masa - obseg zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev
Izhodiščno domnevo, da je bila zapustnica lastnica gotovine v znesku 50.000,00 EUR, ki je bila najdena v njenem bančnem sefu, je tožnik z uspehom celotnega dokaznega postopka izpodbil. Z ugovorom, da je šlo za zapustničine gotovinske prihranke, pa tožena stranka ni bila uspešna.
To pomeni, da to premoženje ne spada v njeno zapuščino in ga po zapustnici ni mogoče dedovati.
ZIZ člen 23, 64, 64/1, 65, 65/1, 65/2, 76, 76/1. ZZK-1 člen 80, 80/2, 80/3, 81, 81/1. ZPP člen 105, 105/3, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/4, 354, 354/2, 358, 358-5.
ugovor tretjega - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugotovitev ničnosti listine - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes za pritožbo - neobrazložena odločitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - elektronsko podpisana vloga - odločitev o stroških - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Smiselna uporaba določbe 76. člena ZIZ v konkretnem primeru ni mogoča, saj predlog za izvršbo ni bil vložen na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi verodostojne listine, poleg tega pa je sklep o izvršbi v tej zadevi pravnomočen. Zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo določbe 76. člena ZIZ po uradni dolžnosti.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zakonski pogoji za izrek ukrepa - opustitev zdravljenja - obstoj duševne motnje - nevarnost nastanka škode
Ker udeleženec že s samo opustitvijo zdravil huje ogroža svoje zdravje, obstaja pa tudi nevarnost, da bi povzročil škodo drugim, ob hkratni ugotovitvi obstoja duševne bolezni in dejstva, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
Tožeča stranka v zvezi z obravnavano menico, ki je bila podlaga izdanega sklepa o izvršbi, utemeljeno pritožbeno navaja, da je tožeča stranka bianco menico izpolnila v skladu z danim pooblastilom in to predložila na unovčenje banki, da je bila na tako izpolnjeni menici tožena stranka navedena kot trasant in trasat, kar pomeni, da gre za trasirano lastno menico, ki je veljavna, saj ima vse sestavine po Zakonu o menici (ZM). Kot utemeljeno navaja tožeča stranka je sodišče prve stopnje slednje prezrlo in zmotno presodilo, da bi moralo biti besedilo ″plačajte za to″ spremenjeno v besedil ″plačam, bom plačal, plačamo″. Zaključek sodišča prve stopnje, da je obravnavana menica, ki je bila podlaga tožbe nična, je zato materialno pravno zmoten.
razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - preživnina za otroka - preživninska obveznost - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Okoliščina, da je tožnik plačeval mesečno preživnino v višini 100,00 EUR, ko je bil otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi, ni odločilna, glede na preživninske potrebe otroka in premoženjske zmožnosti pravdnih strank, kot so bile ugotovljene v tem postopku.
Pogodba o distribuciji je mešana pogodba tako z elementi prodajne kot agencijske pogodbe. Niti za prvo niti za drugo pa zakon za njeno veljavnost ne predpisuje obličnosti. Morebitna pisna distribucijska pogodba tako služi le lažjemu dokazovanju njene vsebine. To pa ne pomeni, da obstoja pogodbe ni mogoče dokazovati na drug način. Pritožnik zato utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da ni izčrpalo vsega ponujenega dokaznega gradiva in ni zaslišalo direktorja tožeče stranke. To zaslišanje je zavrnilo z neobrazloženo vnaprejšnjo dokazno oceno, da z njim tožeča stranka ne bo uspela oziroma "bo obstoj ustnega dogovora težko dokazala". Pri tem se je sklicevalo na vsebino sporočila R. P. z dne 6. 6. 2018, ne da bi navedlo konkretno vsebino sporočila, ki je sodišče odvrnila od izvedbe dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke. Prav z navedenim sporočilom je namreč tožeča stranka dokazovala priznanje tožene stranke o obstoju ustnega dogovora.
Ker je prvostopenjsko sodišče neargumentirano (kot izhaja iz gornjih razlogov) zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke, s katerim je tožeča stranka dokazovala obstoj ustnega dogovora o ekskluzivni prodaji, je tožeči stranki odvzelo možnost (celovitega) obravnavanja pred sodiščem.
Pritožba smiselno utemeljeno opozarja, da je toženka po vložitvi tožbe iz naslova vtoževane terjatve plačala le 61,42 EUR, saj se je plačani znesek 104,07 EUR nanašal na referenčno obdobje od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011, ki ni bilo predmet tožbenega zahtevka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo šteti, da je tožnik v pravdi uspel 24,16 %, toženka pa 75,84 %, v tem razmerju pa strankam tudi priznati stroške postopka, kot je določeno v drugem odstavku 154. člena ZPP.
Če se stranka spremembi tožbe ne upira, ali če gre za privilegirano spremembo tožbe (186. člen ZPP), sodišče predloga za spremembo tožbe ne more zavrniti, temveč mora spremembo dopustiti.
Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Ker so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna, se lahko vsako sporno dejstvo dokazuje s katerimkoli dokazilom (torej ne le z listinskimi, temveč tudi drugimi primernimi dokazili).
Indici imajo vlogo posrednih dokazov, ki kažejo na odločilna dejstva z logičnim sklepanjem. Sodišče pri tem sklepa iz znanih na neznana dejstva, ko na podlagi indicev, z uporabo izkušenj ter pravil logičnega sklepanja, sklepa na odločilna dejstva.Takšno sklepanje pa seveda ne sme biti samovoljno in arbitrarno, sodišče mora obrazložiti, kako na podlagi posrednih dejstev sklepa na naslednja posredna dejstva, in kako pride do zaključka o obstoju relevantnih dejstev. Zato ni dovolj, da sodba temelji na sodniškem prepričanju in intuiciji, pač pa mora v takšnem primeru, kot je obravnavani, temeljiti na sklenjenem krogu indicev, ki utemeljujejo sprejeto odločitev na ravni gotovosti oziroma vsaj visoke verjetnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016085
OZ člen 131, 179. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/5, 5, 5/3.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - poškodba prstov leve roke - višina denarne odškodnine - duševne bolečine - brazgotine - pojem skaženosti kot pravni standard - skaženost - potni stroški v času zdravljenja - stroški prevozov na zdravljenje - kilometrina - stroški za službeno potovanje - amortizacija za vozila, za katera ni izkazana uporaba za službene namene - dejanska škoda
Dve nežni, ravni in tanki brazgotini v nivoju kože na zapestju, ki ne vzbujata negativnih odzivov okolice in sta opazni le pozornemu opazovalcu na komunikacijski razdalji, ne dosegata pravnega standarda skaženosti. To velja tudi ob upoštevanju dejstva, da brazgotini lahko izstopata v poletnem času, ko je koža porjavela. Rahlo odstopanje v barvi kože pri odraslem moškem v poznih srednjih letih namreč ne predstavlja objektivno moteče estetske motnje, četudi vzbuja določeno pozornost okolice.
Pri uporabi vozila zaradi prevozov na zdravniške preglede je primerno povračilo v višini zneska neobdavčenega nadomestila za prevoz zaposlenega od doma do podjetja, ki znaša 0,18 EUR/km. Ta znesek po eni strani preprečuje prikrajšanje tožnika, ki ni le v porabi goriva, temveč tudi v obrabi vozila, po drugi strani pa preprečuje njegovo neupravičeno obogatitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015950
OZ člen 435. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8, 491.
prodajna pogodba - kupnina - pobotni ugovor v pravdi - predlog za preložitev naroka - opravičilo za izostanek z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka zaradi možne sklenitve sodne poravnave - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - možnost sklenitve sodne poravnave - poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo - pravica do izjave stranke - zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe
Če želi stranka doseči preložitev naroka mora storiti dvoje, in sicer sodišču poslati opravičilo ter za svoj izostanek predstaviti opravičljiv razlog. Preložitev naroka namreč ni obligatorna, pač pa predstavlja izjemo, saj utegne nekritično prelaganje narokov ogroziti pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Ker je tožena stranka v obravnavani zadevi predlog za preložitev opirala na možnost sklenitve sodne poravnave, bi se tudi po mnenju pritožbenega sodišča toliko bolj za neutemeljeno izkazala preložitev poravnalnega naroka (in nadalje prvega naroka za glavno obravnavo), na katerem bi pravdni stranki tudi sicer imeli priložnost mirno urediti medsebojna razmerja in zaključiti spor. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da takšno postopanje tožene stranke ni predstavljalo opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
pridobitev lastninske pravice - pravna podlaga zahtevka - priposestvovanje - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - namenska raba nepremičnine - vsebina pogodbe - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravica uporabe - imetnik pravice uporabe - dodelitev - namenska raba zemljišč
Pogodba (o dodelitvi rabe zemljišča) po vsebini ni bila taka, da bi ustrezala „absolutnemu stvarnopravnemu upravičenju“, ki bi ga omejevala le nekdanja pravila o družbeni lastnini. Zato ni prenašala pravice uporabe.
tuja stvar - izročitev stvari v posest - vrednost vozila - izguba vrednosti vozila - zmanjšanje premoženja - hramba avtomobila - tehnična brezhibnost vozila - deliktna odškodninska odgovornost - splošna prepoved povzročanja škode - obstoj protipravnosti - opustitev dolžne skrbnosti - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - zastaranje odškodninske terjatve
Zmotno je toženčevo stališče, da protipravno posedovanje vozil ne more predstavljati odškodninske odgovornosti. Zmanjšanje vrednosti, ki predstavlja vtoževano pravno upoštevno škodo, lahko namreč povzroči tudi (ob hkratnem poteku časa) protipravna opustitev izročitve tuje lastnine v posest, saj je (že) s tem lastniku onemogočeno vnovčenje njene vrednosti (ob tem pa tudi ustrezno vzdrževanje stvari za ohranjanje njene vrednosti).
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015489
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-2 člen 190, 190a, 193.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - odgovornost zavarovalnice - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije - povrnitev povzročene škode - renta - invalidnina - invalidska pokojnina - vrstni red poplačila - zapadlost terjatve - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavarovalna vsota - povrnitev škode - odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške - prispevki - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis
Če terjatev ZPIZ iz naslova sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v smislu 18. člena ZOZP konkurira z dolgom tožene stranke do neposrednega oškodovanca v obliki rente, ki se bo izplačevala določen čas v bodočnosti, se šteje za zapadlo (najkasneje) od trenutka, ko so znani vsi elementi, ki omogočijo istovrsten preračun obveznosti tožene stranke do neposrednega oškodovanca iz naslova rente.