Po ustaljeni sodni praksi se kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, ker je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca, kar pa ne izključuje možnosti obročnega plačila takse, kar je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tudi odobrilo.
ZVEtL-1 člen 57, 57/3. ZVEtL člen 13, 23, 23/3, 23/4. ZNP člen 35, 35/2.
povrnitev stroškov - uporaba ZVEtL - subsidiarna uporaba ZNP - rezervni sklad
Upoštevajoč tretji odstavek 57. člena ZVEtL-1 sodišče prve stopnje predmetne odločitve o povrnitvi (dela) skupnih stroškov postopka ne bi smelo utemeljevati z določbami predhodno omenjenega zakona (konkretno 15. in 16. člena ZVEtL-1). Uporabiti bi moralo določbe pred tem veljavnega ZVEtL, na podlagi katerega je dne 11. 5. 2017 izdalo tudi sklep o vzpostavitvi etažne lastnine.
ZPP člen 86, 86/1, 86/3, 86/4, 117, 117/1, 367, 367/1, 374. ZBPP člen 24.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zastopanje strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - brezplačna pravna pomoč - postopek odločanja o brezplačni pravni pomoči - zavrženje revizije - dovoljenost revizije - pravočasnost revizije - prepozna revizija - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Iz dikcije 374. člena ZPP je jasno, da morajo biti pri vložitvi revizije kumulativno izpolnjeni pogoji, to je, da je pravočasna, popolna in dovoljena. Če eden od njih ni izpolnjen, je treba revizijo zavreči. Tudi, če bi bila revizija tožnika pravočasna, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, ker je nedopustna.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - nedovoljena pritožba - dolžnikov dolžnik - pritožba dolžnikovega dolžnika zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo
Sklep o prenosu terjatve glede na navedeno ne posega v položaj dolžnikovega dolžnika in se zaradi spremembe upnika le-ta ne poslabša. To pa ima za posledico, da mu pravni red ne priznava pravice do pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve, saj nima pravnega interesa zanjo.
Le izjemoma je dopustna začasna odredba, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom. Namen začasne odredbe je zavarovanje terjatve in njene bodoče izvršbe, kadar bi zahtevano sodno varstvo sicer lahko ostalo brez učinka. Tožnikov predlog ta namen celo presega. Tožnik namreč s tožbo zahteva od toženke odstranitev sporne ključavnice, z začasno odredbo pa izročitev ključa, torej nekaj drugega. Ob tem pa tožnik niti ne navaja kakšnih izjemnih okoliščin, ki bi terjale, da se sporno pravno razmerje začasno uredi na tak način.
razlog invalidnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno razsodilo, da je ponujena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto učitelj športne vzgoje z omejitvami zakonita in da je ponujeno delo za tožnika ustrezno delo in pri tem pravilno obrazložilo glede očitkov tožnika, da v opisu del in nalog učitelj športne vzgoje z omejitvami, ki mu je bilo ponujeno, ni zajelo osnovne delovne obveznosti učitelja športa vzgoje tj. pouk športne vzgoje. Vzgojno izobraževalno delo v osnovni šoli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, kar izhaja že iz 38. člena ZOsn, zato zadošča zapis v ponujeni pogodbi o zaposlitvi, da opravlja zaposleni na delovnem mestu učitelj športa z omejitvami naloge, ki so vezane na neposredna izvajanja vzgojno izobraževalnega dela, saj to že po zakonu zajema pouk in ni nobene potrebe po dodatni opredelitvi v opisu del in nalog, da učitelj športne vzgoje izvaja pouk športne vzgoje ali pedagoško delo.
ZPP člen 142, 142/3, 318. OZ člen 243. URS člen 22, 23. ZPSto-2 člen 44.
zamudna sodba - predpostavke za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - izpostavljeni predalčnik - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - obstoj predalčnika - vročitev sodnega pisanja - vročitev obvestila o prispelem pisanju - sklepčnost tožbe - kršitev pogodbe - povračilo navadne škode in izgubljenega dobička - plačilo odškodnine - odškodninski zahtevek - višina zahtevka - pomanjkanje tožbenih trditev - varstvo ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva
Vročitev je bila opravljena v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, določenimi za primer, ko vročevalec ne more vročiti pisanja niti v roke naslovniku niti odraslemu članu gospodinjstva.
Predalčnik na naslovu toženkinega bivališča je tak, da je vročevalec v njem smel pustiti obvestilo o prejetem sodnem pisanju, ker ni bil zaprt, pa vročevalec ni smel pustiti v njem ovojnice (s tožbo in pozivom k odgovoru na tožbo).
Nevarnosti, zaradi katerih se naslovnik ne bo seznanil z obvestilom o prejetem pisanju, so v primerljivem obsegu podane tudi v primeru, če bi bilo obvestilo pritrjeno na vrata. Vsem tovrstnim nevarnostim pa se lahko oseba izogne z namestitvijo zaprtega hišnega predalčnika.
Trditveno breme glede celote dejstev, ki dajejo podlago za ugotovitev višine izgubljenega dobička, je na tožniku. Pogodbena stranka lahko uveljavlja odškodnino v višini negativnega pogodbenega interesa, tj. v višini izdatkov in izgub, ki jih ne bi imela, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena, ali v višini pozitivnega pogodbenega interesa, tj. kar bi pogodbi zvesta stranka prejela, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena, ne more pa uveljavljati obojega hkrati.
Vrnitve dela zakupnine, ki se nanaša na obdobje, v katerem pogodba zaradi njenega odstopa ni več veljala, in plačila izgubljene koristi, ki bi jo prejela, če bi pogodba v tem istem obdobju še veljal, tožnica hkrati ne more zahtevati in bi morala izbrati eno od možnosti.
Ker iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka po višini, niso bile podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe.
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/1.. BBHSZ člen 37.
invalidnost - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - obnova postopka - novi dokazi
Na podlagi novih dokazov (izvidi, ki izkazujejo novo stanje) ni mogoče obnoviti postopka, ki se je končal z izdajo odločbe 6. 1. 2010. Nova dejstva, ki izkazujejo novo stanje so lahko le predmet novega postopka za priznanje novih pravic. Kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pretekel tudi triletni rok od dokončnosti odločbe. Po preteku tega roka namreč obnove ni možno predlagati niti več uvesti po uradni dolžnosti (četrti odstavek 263. člena ZUP). Upoštevaje navedeno je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgla.
Ker tožnik zoper že citirano odločbo in sklep ni vložil pritožbe, torej ni izčrpal redne pravne poti pred upravnim organom, zato ni izpolnjena procesna predpostavka (izdaja dokončne odločbe) po prvem odstavku 72. člena ZDSS-1, niti ne gre za molk organa po drugem odstavku istega člena. V tem primeru pa sojenje ni dopustno, zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo utemeljeno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - starejši delavec
Zgolj sama okoliščina, da je bila tožnica do ugotovitve prenehanja delovnega razmerja še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki, prijavljena v vsa obvezna zavarovanja ter prejemala 100 % nadomestilo plače, ne vpliva na odmero denarnega povračila. Pri odmeri denarnega povračila bi lahko bila relevantna okoliščina trajanja pravic, ki jih je tožnica uveljavila za čas do prenehanja delovnega razmerja, ne pa samo dejstvo, da tožena stranka tožnice ni odjavila iz obveznega zavarovanja ter da ji je plačevala nadomestilo plače.
Vloga A.K. kljub pozivom sodišča ni bila dopolnjena v takšni meri, da bi izpolnjevala formalne pogoje, predpisane v prvem odstavku 434. člena ZKP, zato je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je obtožni predlog, kot nepopolno vlogo, zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožena stranka je v postopku zatrjevala, da je dobila tožnica redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je uživala B.B. posebno varstvo pred odpovedjo po 115. členu ZDR-1. Okoliščina, ki jo je tožena stranka štela za odločilno, da tožnici poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je bila v tem, da je druga delavka, ki je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "koordinator izobraževanja", spadala v zaščiteno kategorijo delavcev. Ta okoliščina pa v konkretnem primeru ni relevantna, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je namesto B.B. delo na delovnem mestu "koordinator izobraževanja" opravljala druga delavka, A.A., ki je B.B. nadomeščala, zato ker je slednja nastopila porodniški dopust. Glede na to tudi po zaključku pritožbenega sodišča porodniški dopust B.B. ni mogel biti utemeljen razlog za to, da je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (A.A. ni imela statusa zaščitene delavke). Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je imela A.A. sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ne more predstavljati utemeljenega razloga za ugotovitev, da je prenehala potreba po delu tožnice iz njene pogodbe o zaposlitvi (in ne potreba po delu A.A.).Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici nezakonita.
denarna socialna pomoč - otroški dodatek - enostarševska družina - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke
V tožnikovem primeru je pri presoji, ali tožnik z otrokoma izpolnjuje pogoje enostarševske družine, potrebno upoštevati, da tožnik za otroka (zaradi nizko določene preživnine) od sklada nadomestilo preživnine ne prejema v običajni višini, določeni s predpisi, ampak v primerjavi z drugimi otroki, kar petkrat manj. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to, da so zneski nadomestila preživnine, ki je nedvomno namenjena za preživljanje otrok, pri skladu nižji od tistih, ki jih sodišče dosoja glede na potrebe otrok.
Način upoštevanja otroškega dodatka, preživnine in nadomestila preživnine glede vštevanja v dohodek družine za ugotovitev njenega dohodkovnega statusa je določen v 4. in 8. točki 12. člena ZUPJS v povezavi s 15. členom tega zakona in določb ZSVarPre. Glede vštevanja otroškega dodatka v dohodek družine, saj gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi, je stališče zavzelo že Vrhovno sodišča RS. Glede vštevanja preživnine otroka pa je stališče zavzelo tudi Ustavno sodišče RS in sicer, da se med dohodke družine, ki se presojajo v primeru črpanja socialnih transferjev, všteva tudi del preživnine otroka do višine minimalnega dohodka. Gre za tisti del preživnine, ki je namenjen pokrivanju stroškov in potreb družine in se zato lahko zagotavljajo le skupaj.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00018275
ZSDP člen 81, 81/1.. ZPIZ-1 člen 138, 138/5, 142.. URS člen 26.. OZ člen 131, 131/1, 148.. ZUP člen 6, 6/1.. ZSDP-1 člen 96, 102, 102/4.
dodatek za nego otroka - premoženjska škoda - dodatek za pomoč in postrežbo - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta - protipravno ravnanje
Ugotovitve nezakonitosti upravnega akta ni mogoče povsem enačiti s protipravnostjo v smislu civilno pravne odškodninske odgovornosti nosilcev oblasti. Je nujni, ne pa tudi zadostni pogoj za odškodninsko odgovornost. Protipravnost pri izdaji upravnih odločb ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega predpisa ali kršitvi postopka, temveč je ravnanje protipravno le, če gre kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitev, ki je zavestna, namerna in očitna. Torej če gre zlasti za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporabo jasne določbe zakona ali namerno razlago predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, grobo kršenje pravil postopka in napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka. Celo ugotovljena nezakonitost torej sama po sebi še ne pomeni nujno nastanka odškodninske odgovornosti, saj se za obstoj odškodninskega elementa protipravnosti pri postopanju upravnih organov zahteva hujše odstopanje od pričakovanih standardov postopanja. Le v primeru težjih kršitev, kot so zloraba, samovolja itd., ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti.
Prvostopenjski organ se je pri izdaji sporne odločbe glede na takratno prakso upravnih organov odločil za razlago, da se oba dodatka med seboj izključujeta. Ker določbe niso bile jasne, toženima strankama ni mogoče očitati, da sta nerazumno odstopili od materialnega prava. Ob takšnem tolmačenju citiranih določb ZPIZ-1 in ZSDP je bil dodatek za nego otroka ustavljen od priznanja dodatka za pomoč in postrežbo dalje. Četudi je bil ustavljen za nazaj, drugo toženi stranki ni mogoče očitati grobega kršenja pravil postopka niti napake, ki bi bila povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka.
Vrhovno sodišče se je glede vprašanja, ali zavarovancu višja pokojnina, upoštevaje ustavno odločbo, pripada že vse od upokojitve dalje, že izreklo v več zadevah. V navedenih zadevah poudarja, da je Ustavno sodišče trenutek upravičenosti do višje pokojnine vezalo na datum odločbe, izdane po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih odločitev velja za naprej. Priznanje višje pokojnine za naprej ne pomeni nedopustnega retroaktivnega posega v že pridobljene in s tem ustavno varovane pravice. Gre za urejanje razmerij za naprej in ne za poseg v pridobljeno pravico.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - zaveza kot porok in plačnik - stečaj glavnega dolžnika - prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku - obstoj poplačilne obveznosti - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - odškodninska odgovornost upnika
Glede na povzete dejanske ugotovitve je sodišče prve stopnje odločitev pravilno oprlo na določbi 1012. člena ter tretjega odstavka 1019. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Toženka se je namreč zavezala, da bo odgovarjala za terjatve po sklenjeni kreditni pogodbi kot porokinja in dolžnica. S tem je prevzela odgovornost za celotno obveznost in je privolila, da upnik zahteva poplačilo terjatve bodisi od nje, bodisi od glavnega dolžnika ali od obeh hkrati.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.. ZPP člen 154, 155, 163, 163/4.
odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je sklep o višini stroškov postopka izdalo na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP. Svojo odločitev je oprlo na 154. in 155. člen ZPP ob upoštevanju, da je o tem kdo nosi stroške postopka bilo že odločeno v sodbi, ne pa o višini stroškov postopka.
izvršilni postopek - ugovor tretjega - tožba za nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe - pravica do tožbe - procesno gradivo - trditveno in dokazno breme - vsebina tožbe - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - dolžnost materialnoprocesnega vodstva
Ker je pogoj za dopustnost izločitvene tožbe predhodno, v izvršilnem postopku zahtevana izločitev stvari, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi dejstva o uveljavljanju pravice na predmetu izvršbe v izvršilnem postopku. Ker je vložitev tožbe vezana na 30 dnevni prekluzivni rok, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi časovne okoliščine zavrnitve ugovora v izvršilnem postopku.