Utemeljeno pritožba trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje ob vročitvi sklepa o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev opozoriti toženca, da rok za plačilo sodne takse, ki je bila tožencu naložena s plačilnim nalogom z dne 20. 11. 2017, začne ponovno teči naslednji dan po vročitvi sklepa z dne 10. 1. 2018.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - nedovoljena pritožba - dolžnikov dolžnik - pritožba dolžnikovega dolžnika zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo
Sklep o prenosu terjatve glede na navedeno ne posega v položaj dolžnikovega dolžnika in se zaradi spremembe upnika le-ta ne poslabša. To pa ima za posledico, da mu pravni red ne priznava pravice do pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve, saj nima pravnega interesa zanjo.
ZPP člen 86, 86/1, 86/3, 86/4, 117, 117/1, 367, 367/1, 374. ZBPP člen 24.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zastopanje strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - brezplačna pravna pomoč - postopek odločanja o brezplačni pravni pomoči - zavrženje revizije - dovoljenost revizije - pravočasnost revizije - prepozna revizija - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Iz dikcije 374. člena ZPP je jasno, da morajo biti pri vložitvi revizije kumulativno izpolnjeni pogoji, to je, da je pravočasna, popolna in dovoljena. Če eden od njih ni izpolnjen, je treba revizijo zavreči. Tudi, če bi bila revizija tožnika pravočasna, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, ker je nedopustna.
ZVEtL-1 člen 57, 57/3. ZVEtL člen 13, 23, 23/3, 23/4. ZNP člen 35, 35/2.
povrnitev stroškov - uporaba ZVEtL - subsidiarna uporaba ZNP - rezervni sklad
Upoštevajoč tretji odstavek 57. člena ZVEtL-1 sodišče prve stopnje predmetne odločitve o povrnitvi (dela) skupnih stroškov postopka ne bi smelo utemeljevati z določbami predhodno omenjenega zakona (konkretno 15. in 16. člena ZVEtL-1). Uporabiti bi moralo določbe pred tem veljavnega ZVEtL, na podlagi katerega je dne 11. 5. 2017 izdalo tudi sklep o vzpostavitvi etažne lastnine.
izvršilni postopek - ugovor tretjega - tožba za nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe - pravica do tožbe - procesno gradivo - trditveno in dokazno breme - vsebina tožbe - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - dolžnost materialnoprocesnega vodstva
Ker je pogoj za dopustnost izločitvene tožbe predhodno, v izvršilnem postopku zahtevana izločitev stvari, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi dejstva o uveljavljanju pravice na predmetu izvršbe v izvršilnem postopku. Ker je vložitev tožbe vezana na 30 dnevni prekluzivni rok, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi časovne okoliščine zavrnitve ugovora v izvršilnem postopku.
razlog invalidnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno razsodilo, da je ponujena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto učitelj športne vzgoje z omejitvami zakonita in da je ponujeno delo za tožnika ustrezno delo in pri tem pravilno obrazložilo glede očitkov tožnika, da v opisu del in nalog učitelj športne vzgoje z omejitvami, ki mu je bilo ponujeno, ni zajelo osnovne delovne obveznosti učitelja športa vzgoje tj. pouk športne vzgoje. Vzgojno izobraževalno delo v osnovni šoli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, kar izhaja že iz 38. člena ZOsn, zato zadošča zapis v ponujeni pogodbi o zaposlitvi, da opravlja zaposleni na delovnem mestu učitelj športa z omejitvami naloge, ki so vezane na neposredna izvajanja vzgojno izobraževalnega dela, saj to že po zakonu zajema pouk in ni nobene potrebe po dodatni opredelitvi v opisu del in nalog, da učitelj športne vzgoje izvaja pouk športne vzgoje ali pedagoško delo.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - zaveza kot porok in plačnik - stečaj glavnega dolžnika - prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku - obstoj poplačilne obveznosti - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - odškodninska odgovornost upnika
Glede na povzete dejanske ugotovitve je sodišče prve stopnje odločitev pravilno oprlo na določbi 1012. člena ter tretjega odstavka 1019. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Toženka se je namreč zavezala, da bo odgovarjala za terjatve po sklenjeni kreditni pogodbi kot porokinja in dolžnica. S tem je prevzela odgovornost za celotno obveznost in je privolila, da upnik zahteva poplačilo terjatve bodisi od nje, bodisi od glavnega dolžnika ali od obeh hkrati.
V primeru umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, če tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja ali če poteče rok, v katerem bi lahko nasprotovala umiku (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Enako velja v primeru delnega umika tožbe. Sodišče izda sklep o ustavitvi postopka glede umaknjenega dela tožbe (oziroma glede tožnika, ki umakne tožbo). Če presodi, da niso podani pogoji za ustavitev postopka, sodišče nadaljuje postopek, ne da bi o tem izdalo poseben sklep. Medtem ko je sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe sklep o končanju postopka, je sklep sodišča o tem, da kljub izjavi o umiku tožbe niso podane predpostavke za ustavitev postopka, sklep procesnega vodstva. Z njim sodišče odloči o poteku postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00020611
ZKP člen 53, 53/3, 393, 352, 352/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - nasilje v družini - kaznivo dejanje razžalitve - podrejen položaj - obtožba upravičenega tožilca - kazenska ovadba kot pravočasno vložena zasebna tožba - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - zavrženje obtožnice - rok za vložitev zasebne tožbe
Sodišče prve stopnje je glede na rezultate dokaznega postopka očitek o pošiljanju SMS-ov izpustilo iz opisa dejanja v izreku izreka izpodbijane sodbe in dejanje opredelilo kot kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, ki se preganja na zasebno tožbo. Kljub temu, da je oškodovanka kazensko ovadbo za to dejanje podala dne 30. 10. 2014, torej v roku, predpisanem v tretjem odstavku 53. člena ZKP, kazenske ovadbe ni mogoče avtomatično šteti za zasebno tožbo, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker pa je torej oškodovankina kazenska ovadba pravočasna, s čimer je varovan rok za vložitev zasebne tožbe, je pravilna ugotovitev pritožnice, da ni obtožbe upravičenega tožilca, le okoliščina, ki začasno preprečuje pregon. Navedba oškodovanke, da je tudi sama včasih kričala nazaj na obtoženca, vendar je bila velikokrat raje tiho, da se obtoženec umiri, ne izključuje podrejenega položaja. Nasprotno, ta okoliščina, v povezavi z drugimi ugotovljenimi okoliščina primera, dokazuje podrejen položaj, v katerega je bila oškodovanka z ravnanjem obtoženca potisnjena, kot je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje. Zato trditev pritožnice, da je šlo le za enkraten oziroma izoliran prepir med obtožencem in oškodovanko in ne za kaznivo dejanje nasilja v družini, pomeni zgolj njeno subjektivno oceno.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 14. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
OZ člen 251.. ZPP člen 339, 339/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka - pogodbena kazen za zamudo
Tožena stranka v pritožbi izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
OZ-UPB1 člen 5, 7, 10, 131, 131/1, 286b, 286b/1. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
premoženjska škoda - pravica do poštenega sojenja - izvedensko mnenje - predpravdno izvedensko mnenje - grajanje procesnih kršitev - načelo vestnosti in poštenja - preprečitev nastanka škode - krivdna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - dopolnitev izvedenskega mnenja
Tožniku ni bila kršena ustavna pravica do poštenega sojenja (izhajajoča iz 22. člena URS in 6. člena EKČP), saj je sodba obrazložena, sodišče prve stopnje je na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredelilo razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev, ki jo je mogoče preizkusiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00018275
ZSDP člen 81, 81/1.. ZPIZ-1 člen 138, 138/5, 142.. URS člen 26.. OZ člen 131, 131/1, 148.. ZUP člen 6, 6/1.. ZSDP-1 člen 96, 102, 102/4.
dodatek za nego otroka - premoženjska škoda - dodatek za pomoč in postrežbo - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta - protipravno ravnanje
Ugotovitve nezakonitosti upravnega akta ni mogoče povsem enačiti s protipravnostjo v smislu civilno pravne odškodninske odgovornosti nosilcev oblasti. Je nujni, ne pa tudi zadostni pogoj za odškodninsko odgovornost. Protipravnost pri izdaji upravnih odločb ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega predpisa ali kršitvi postopka, temveč je ravnanje protipravno le, če gre kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitev, ki je zavestna, namerna in očitna. Torej če gre zlasti za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporabo jasne določbe zakona ali namerno razlago predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, grobo kršenje pravil postopka in napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka. Celo ugotovljena nezakonitost torej sama po sebi še ne pomeni nujno nastanka odškodninske odgovornosti, saj se za obstoj odškodninskega elementa protipravnosti pri postopanju upravnih organov zahteva hujše odstopanje od pričakovanih standardov postopanja. Le v primeru težjih kršitev, kot so zloraba, samovolja itd., ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti.
Prvostopenjski organ se je pri izdaji sporne odločbe glede na takratno prakso upravnih organov odločil za razlago, da se oba dodatka med seboj izključujeta. Ker določbe niso bile jasne, toženima strankama ni mogoče očitati, da sta nerazumno odstopili od materialnega prava. Ob takšnem tolmačenju citiranih določb ZPIZ-1 in ZSDP je bil dodatek za nego otroka ustavljen od priznanja dodatka za pomoč in postrežbo dalje. Četudi je bil ustavljen za nazaj, drugo toženi stranki ni mogoče očitati grobega kršenja pravil postopka niti napake, ki bi bila povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka.
denarna socialna pomoč - otroški dodatek - enostarševska družina - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke
V tožnikovem primeru je pri presoji, ali tožnik z otrokoma izpolnjuje pogoje enostarševske družine, potrebno upoštevati, da tožnik za otroka (zaradi nizko določene preživnine) od sklada nadomestilo preživnine ne prejema v običajni višini, določeni s predpisi, ampak v primerjavi z drugimi otroki, kar petkrat manj. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to, da so zneski nadomestila preživnine, ki je nedvomno namenjena za preživljanje otrok, pri skladu nižji od tistih, ki jih sodišče dosoja glede na potrebe otrok.
Način upoštevanja otroškega dodatka, preživnine in nadomestila preživnine glede vštevanja v dohodek družine za ugotovitev njenega dohodkovnega statusa je določen v 4. in 8. točki 12. člena ZUPJS v povezavi s 15. členom tega zakona in določb ZSVarPre. Glede vštevanja otroškega dodatka v dohodek družine, saj gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi, je stališče zavzelo že Vrhovno sodišča RS. Glede vštevanja preživnine otroka pa je stališče zavzelo tudi Ustavno sodišče RS in sicer, da se med dohodke družine, ki se presojajo v primeru črpanja socialnih transferjev, všteva tudi del preživnine otroka do višine minimalnega dohodka. Gre za tisti del preživnine, ki je namenjen pokrivanju stroškov in potreb družine in se zato lahko zagotavljajo le skupaj.
Le izjemoma je dopustna začasna odredba, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom. Namen začasne odredbe je zavarovanje terjatve in njene bodoče izvršbe, kadar bi zahtevano sodno varstvo sicer lahko ostalo brez učinka. Tožnikov predlog ta namen celo presega. Tožnik namreč s tožbo zahteva od toženke odstranitev sporne ključavnice, z začasno odredbo pa izročitev ključa, torej nekaj drugega. Ob tem pa tožnik niti ne navaja kakšnih izjemnih okoliščin, ki bi terjale, da se sporno pravno razmerje začasno uredi na tak način.
oprostitev plačila sodne takse - delni uspeh v postopku - sodna poravnava - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - stroški sodnega postopka
Stranka, ki je bila sodne takse že oproščena, ne more ponovno predlagati oprostitve plačila sodne takse, ki ji je bila naložena v plačilo na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1. Namen tega člena, ki ureja razmerje med taksnim zavezancem in državo, je namreč prav v tem, da v primeru izboljšanega premoženjskega stanja stranke, ki je bila plačila sodnih taks oproščena, k stroškom sodnega postopka vsaj nekaj prispeva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - letni dopust - izraba letnega dopusta - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniki so s tem, ko so kljub temu, da so vedeli, da jim je tožena stranka načrtovano izrabo letnega dopusta odklonila in so kljub izrecnemu pozivu tožene stranke, da se spornega dne zglasijo na delo, v spornem obdobju neupravičeno izostali z dela, naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršili svoje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zlasti 34. člen ZDR-1, ki delavcu nalaga spoštovanje delodajalčevih navodil. Zato je imela tožena stranka utemeljen razlog za izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnikom iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Ker tožnik zoper že citirano odločbo in sklep ni vložil pritožbe, torej ni izčrpal redne pravne poti pred upravnim organom, zato ni izpolnjena procesna predpostavka (izdaja dokončne odločbe) po prvem odstavku 72. člena ZDSS-1, niti ne gre za molk organa po drugem odstavku istega člena. V tem primeru pa sojenje ni dopustno, zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo utemeljeno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - starejši delavec
Zgolj sama okoliščina, da je bila tožnica do ugotovitve prenehanja delovnega razmerja še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki, prijavljena v vsa obvezna zavarovanja ter prejemala 100 % nadomestilo plače, ne vpliva na odmero denarnega povračila. Pri odmeri denarnega povračila bi lahko bila relevantna okoliščina trajanja pravic, ki jih je tožnica uveljavila za čas do prenehanja delovnega razmerja, ne pa samo dejstvo, da tožena stranka tožnice ni odjavila iz obveznega zavarovanja ter da ji je plačevala nadomestilo plače.