denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah - odškodnina za primarni strah - strah - primarni strah - pravno priznana škoda - primerna denarna odškodnina
Ker je bilo zaradi škodnega dogodka dalj časa porušeno življenjsko ravnovesje tožnice, primarni strah, ki ga je utrpela ob udarcu dela kovinskega droga na vozilo, ki ga je vozila, ustreza standardu pravno priznane škode.
ZPP člen 86, 86/1, 86/3, 86/4, 117, 117/1, 367, 367/1, 374. ZBPP člen 24.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zastopanje strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - brezplačna pravna pomoč - postopek odločanja o brezplačni pravni pomoči - zavrženje revizije - dovoljenost revizije - pravočasnost revizije - prepozna revizija - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Iz dikcije 374. člena ZPP je jasno, da morajo biti pri vložitvi revizije kumulativno izpolnjeni pogoji, to je, da je pravočasna, popolna in dovoljena. Če eden od njih ni izpolnjen, je treba revizijo zavreči. Tudi, če bi bila revizija tožnika pravočasna, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, ker je nedopustna.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - nedovoljena pritožba - dolžnikov dolžnik - pritožba dolžnikovega dolžnika zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo
Sklep o prenosu terjatve glede na navedeno ne posega v položaj dolžnikovega dolžnika in se zaradi spremembe upnika le-ta ne poslabša. To pa ima za posledico, da mu pravni red ne priznava pravice do pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve, saj nima pravnega interesa zanjo.
ZVEtL-1 člen 57, 57/3. ZVEtL člen 13, 23, 23/3, 23/4. ZNP člen 35, 35/2.
povrnitev stroškov - uporaba ZVEtL - subsidiarna uporaba ZNP - rezervni sklad
Upoštevajoč tretji odstavek 57. člena ZVEtL-1 sodišče prve stopnje predmetne odločitve o povrnitvi (dela) skupnih stroškov postopka ne bi smelo utemeljevati z določbami predhodno omenjenega zakona (konkretno 15. in 16. člena ZVEtL-1). Uporabiti bi moralo določbe pred tem veljavnega ZVEtL, na podlagi katerega je dne 11. 5. 2017 izdalo tudi sklep o vzpostavitvi etažne lastnine.
Znesek 200,00 EUR je bil tožniku dodeljen kot izredna denarna socialna pomoč za nakup tople obleke in obutve, tožnik pa tožencu ni predložil vseh potrebnih dokazil, da je izredno denarno socialno pomoč v celoti tudi porabil za namen, za katerega mu je bila dodeljena izredna denarna socialna pomoč, temveč je predložil dokazila le za znesek najemnine v višini 120,00 EUR in za nakup zimskih čevljev v višini 52,00 EUR oziroma skupaj za znesek 172,00 EUR. Zato je podan razlog, zaradi katerega glede na četrti odstavek 34. člena ZSVarPre tožnik ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00021049
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 92, 92/4. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - odmera enotne kazni - neupoštevanje olajševalnih okoliščin pri odmeri kazni - sprememba odločbe o kazenski sankciji - zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Pri nepravi obnovi kazenskega postopka se odločba o kazni lahko spremeni samo v korist obsojenca. Sodišče izreče novo enotno kazen ob upoštevanju obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile ugotovljene pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku.
Zastaranje kazenskega pregona se pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje teči znova.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00018649
ZPIZ-2 člen 14, 16, 16/2.. ZMEPIZ-1 člen 80, 83.. ZUP-UPB2 člen 260, 260/1, 260/1-3.. ZPP člen 317.. ZDR-1 člen 9, 13, 81.. OZ člen 3, 15, 18, 18/2, 39.
lastnost zavarovanca - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obnova postopka - sodba na podlagi odpovedi
Sodba na podlagi odpovedi iz 317. člena ZPP, s katero sodišče, če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku, brez nadaljnjega zavrne tožbeni zahtevek, izdana po tem, ko je revizijsko sodišče razveljavilo ugoditveno sodbo pritožbenega sodišča, ki je bila podlaga za izdajo dokončne odločbe, lahko predstavlja obnovitveni razlog v smislu 3. točke 1. odstavka 260. člena ZUP. Če je torej na podlagi sodbe, s katero je ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in vzpostavljeno delovno razmerje, pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanca, pa je sodba naknadno spremenjena oziroma je razsojeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in je torej delovno razmerje zakonito prenehalo, je podan obnovitveni razlog za obnovo postopka, končanega z odločbo o ugotovitvi lastnosti zavarovanca.
Sodba na podlagi odpovedi, s katero je ugotovljena zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2014, ob sklenjenem sporazumu, da je tožnici delovno razmerje prenehalo šele 31. 3. 2016, torej ne bi pripeljala do drugačne odločitve, kot je bila sprejeta z odločbo z dne 21. 3. 2016, torej da je imela v obdobju od 14. 2. 2014 do 31. 1. 2016 na temelju delovnega razmerja lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pogoji za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 21. 3. 2016, niso izpolnjeni, zato je z izpodbijano dokončno odločbo predlog za obnovo postopka pravilno zavrnjen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - starejši delavec
Zgolj sama okoliščina, da je bila tožnica do ugotovitve prenehanja delovnega razmerja še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki, prijavljena v vsa obvezna zavarovanja ter prejemala 100 % nadomestilo plače, ne vpliva na odmero denarnega povračila. Pri odmeri denarnega povračila bi lahko bila relevantna okoliščina trajanja pravic, ki jih je tožnica uveljavila za čas do prenehanja delovnega razmerja, ne pa samo dejstvo, da tožena stranka tožnice ni odjavila iz obveznega zavarovanja ter da ji je plačevala nadomestilo plače.
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/1.. BBHSZ člen 37.
invalidnost - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - obnova postopka - novi dokazi
Na podlagi novih dokazov (izvidi, ki izkazujejo novo stanje) ni mogoče obnoviti postopka, ki se je končal z izdajo odločbe 6. 1. 2010. Nova dejstva, ki izkazujejo novo stanje so lahko le predmet novega postopka za priznanje novih pravic. Kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pretekel tudi triletni rok od dokončnosti odločbe. Po preteku tega roka namreč obnove ni možno predlagati niti več uvesti po uradni dolžnosti (četrti odstavek 263. člena ZUP). Upoštevaje navedeno je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgla.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 14. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
OZ člen 251.. ZPP člen 339, 339/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka - pogodbena kazen za zamudo
Tožena stranka v pritožbi izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
KZ-1-UPB2 člen 226, 226/1, 226/2, 240, 240/1, 240/2.. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 14, 14/1, 14/3, 14/3-1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim ravnanjem - zakonski znaki
Ključno za obstoj kaznivega dejanja po drugem odstavku 226. člena KZ-1 je, da nastanek insolventnosti dolžnika in nato njegov stečaj kronološko in vzročno-posledično šele sledita storilčevim izvršitvenim ravnanjem, s katerimi poslabšuje dolžnikovo premoženjsko stanje. Storilčeve izvršitve ali opustitve morajo biti dovolj močan, neposredni oziroma poglavitni vzrok za nastanek dolžnikove insolventnosti in nato njegov stečaj. Ne bo šlo torej za obravnavano kaznivo dejanje, če je bil dolžnik insolventen že pred storilčevimi izvršitvenimi ravnanji. Insolventnosti kot prepovedane posledice pri tem ne gre enačiti z zakonskim znakom, po katerem mora storilec posamezna prepovedana dejanja izvrševati z vedenjem, da sam ali kdo drug kot plačnik ni zmožen plačila.
V primeru umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, če tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja ali če poteče rok, v katerem bi lahko nasprotovala umiku (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Enako velja v primeru delnega umika tožbe. Sodišče izda sklep o ustavitvi postopka glede umaknjenega dela tožbe (oziroma glede tožnika, ki umakne tožbo). Če presodi, da niso podani pogoji za ustavitev postopka, sodišče nadaljuje postopek, ne da bi o tem izdalo poseben sklep. Medtem ko je sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe sklep o končanju postopka, je sklep sodišča o tem, da kljub izjavi o umiku tožbe niso podane predpostavke za ustavitev postopka, sklep procesnega vodstva. Z njim sodišče odloči o poteku postopka.
Le izjemoma je dopustna začasna odredba, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom. Namen začasne odredbe je zavarovanje terjatve in njene bodoče izvršbe, kadar bi zahtevano sodno varstvo sicer lahko ostalo brez učinka. Tožnikov predlog ta namen celo presega. Tožnik namreč s tožbo zahteva od toženke odstranitev sporne ključavnice, z začasno odredbo pa izročitev ključa, torej nekaj drugega. Ob tem pa tožnik niti ne navaja kakšnih izjemnih okoliščin, ki bi terjale, da se sporno pravno razmerje začasno uredi na tak način.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00020611
ZKP člen 53, 53/3, 393, 352, 352/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - nasilje v družini - kaznivo dejanje razžalitve - podrejen položaj - obtožba upravičenega tožilca - kazenska ovadba kot pravočasno vložena zasebna tožba - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - zavrženje obtožnice - rok za vložitev zasebne tožbe
Sodišče prve stopnje je glede na rezultate dokaznega postopka očitek o pošiljanju SMS-ov izpustilo iz opisa dejanja v izreku izreka izpodbijane sodbe in dejanje opredelilo kot kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, ki se preganja na zasebno tožbo. Kljub temu, da je oškodovanka kazensko ovadbo za to dejanje podala dne 30. 10. 2014, torej v roku, predpisanem v tretjem odstavku 53. člena ZKP, kazenske ovadbe ni mogoče avtomatično šteti za zasebno tožbo, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker pa je torej oškodovankina kazenska ovadba pravočasna, s čimer je varovan rok za vložitev zasebne tožbe, je pravilna ugotovitev pritožnice, da ni obtožbe upravičenega tožilca, le okoliščina, ki začasno preprečuje pregon. Navedba oškodovanke, da je tudi sama včasih kričala nazaj na obtoženca, vendar je bila velikokrat raje tiho, da se obtoženec umiri, ne izključuje podrejenega položaja. Nasprotno, ta okoliščina, v povezavi z drugimi ugotovljenimi okoliščina primera, dokazuje podrejen položaj, v katerega je bila oškodovanka z ravnanjem obtoženca potisnjena, kot je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje. Zato trditev pritožnice, da je šlo le za enkraten oziroma izoliran prepir med obtožencem in oškodovanko in ne za kaznivo dejanje nasilja v družini, pomeni zgolj njeno subjektivno oceno.
ZPP člen 142, 142/3, 318. OZ člen 243. URS člen 22, 23. ZPSto-2 člen 44.
zamudna sodba - predpostavke za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - izpostavljeni predalčnik - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - obstoj predalčnika - vročitev sodnega pisanja - vročitev obvestila o prispelem pisanju - sklepčnost tožbe - kršitev pogodbe - povračilo navadne škode in izgubljenega dobička - plačilo odškodnine - odškodninski zahtevek - višina zahtevka - pomanjkanje tožbenih trditev - varstvo ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva
Vročitev je bila opravljena v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, določenimi za primer, ko vročevalec ne more vročiti pisanja niti v roke naslovniku niti odraslemu članu gospodinjstva.
Predalčnik na naslovu toženkinega bivališča je tak, da je vročevalec v njem smel pustiti obvestilo o prejetem sodnem pisanju, ker ni bil zaprt, pa vročevalec ni smel pustiti v njem ovojnice (s tožbo in pozivom k odgovoru na tožbo).
Nevarnosti, zaradi katerih se naslovnik ne bo seznanil z obvestilom o prejetem pisanju, so v primerljivem obsegu podane tudi v primeru, če bi bilo obvestilo pritrjeno na vrata. Vsem tovrstnim nevarnostim pa se lahko oseba izogne z namestitvijo zaprtega hišnega predalčnika.
Trditveno breme glede celote dejstev, ki dajejo podlago za ugotovitev višine izgubljenega dobička, je na tožniku. Pogodbena stranka lahko uveljavlja odškodnino v višini negativnega pogodbenega interesa, tj. v višini izdatkov in izgub, ki jih ne bi imela, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena, ali v višini pozitivnega pogodbenega interesa, tj. kar bi pogodbi zvesta stranka prejela, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena, ne more pa uveljavljati obojega hkrati.
Vrnitve dela zakupnine, ki se nanaša na obdobje, v katerem pogodba zaradi njenega odstopa ni več veljala, in plačila izgubljene koristi, ki bi jo prejela, če bi pogodba v tem istem obdobju še veljal, tožnica hkrati ne more zahtevati in bi morala izbrati eno od možnosti.
Ker iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka po višini, niso bile podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe.
Vloga A.K. kljub pozivom sodišča ni bila dopolnjena v takšni meri, da bi izpolnjevala formalne pogoje, predpisane v prvem odstavku 434. člena ZKP, zato je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je obtožni predlog, kot nepopolno vlogo, zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožena stranka je v postopku zatrjevala, da je dobila tožnica redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je uživala B.B. posebno varstvo pred odpovedjo po 115. členu ZDR-1. Okoliščina, ki jo je tožena stranka štela za odločilno, da tožnici poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je bila v tem, da je druga delavka, ki je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "koordinator izobraževanja", spadala v zaščiteno kategorijo delavcev. Ta okoliščina pa v konkretnem primeru ni relevantna, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je namesto B.B. delo na delovnem mestu "koordinator izobraževanja" opravljala druga delavka, A.A., ki je B.B. nadomeščala, zato ker je slednja nastopila porodniški dopust. Glede na to tudi po zaključku pritožbenega sodišča porodniški dopust B.B. ni mogel biti utemeljen razlog za to, da je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (A.A. ni imela statusa zaščitene delavke). Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je imela A.A. sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ne more predstavljati utemeljenega razloga za ugotovitev, da je prenehala potreba po delu tožnice iz njene pogodbe o zaposlitvi (in ne potreba po delu A.A.).Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici nezakonita.