ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/2, 407/5, 412, 412/1, 412/3.
izredna pravna sredstva - obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - odločanje o zahtevi za obnovo - izločitev sodnika - sodelovanje v prejšnjem postopku - neprava obnova kazenskega postopka - sprememba pravnomočne sodbe - izrek enotne kazni - postopek neprave obnove - postopek za združitev kazni
Izpodbijana sodba se ne nanaša na zahtevo za obnovo kazenskega postopka, pač pa na predlog za spremembo pravnomočne sodbe brez obnove kazenskega postopka (določba prvega odstavka 407. člena ZKP). Okoliščina, da so določbe o spremembi pravnomočne sodbe brez obnove kazenskega postopka uvrščene v poglavje, ki se nanaša na izredna pravna sredstva, in sicer na obnovo kazenskega postopka, ne spremeni dejstva, da se izpodbijana sodba nanaša na predlog za združitev kazni (peti odstavek 407. člena ZKP), ne pa na zahtevo za obnovo kazenskega postopka (prvi odstavek 412. člena ZKP). Stališče pritožnikov, da določba tretjega odstavka 412. člena ZKP velja tudi za postopek po 407. členu ZKP, je procesno pravno zmotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00016747
ZOZP člen 18. ZPIZ-2 člen 190a, 193. URS člen 155, 155/1, 155/2.
obvezno zavarovanje v prometu - postopek v sporu majhne vrednosti - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - odgovornost zavarovalnice - načelo prepovedi retroaktivnosti - avtomobilsko zavarovanje
Ker z novelo ZPIZ-2B dodano določilo 190a. in spremenjeno določilo 193. člena ZPIZ-2 določata nove obveznosti zavarovalnice iz zaključenega pravnega razmerja, vanj naknadno posegata. Posegata v pridobljene pravice tožene stranke, saj povečujeta njene obveznosti iz že zaključenih pravnih razmerij. Z navedenima določiloma se obveznost tožene stranke za povračilo škode širi na dolžnost povračila škode, ki je že obstajala v letu 2013, a je takrat tožena stranka na podlagi veljavnih predpisov ni bila dolžna povrniti tožeči stranki. Zato ti določili v obravnavanem primeru nedvomno učinkujeta za nazaj. Ker posegata v že zaključena pravna razmerja, gre za pravo retroaktivnost.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sporazumno prenehanje delovnega razmerja
Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev o načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi in posledično o upravičenosti tožnice do plačila odpravnine. Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz poslovnega razloga. Tožnica je nato v času trajanja odpovednega roka s pisnim predlogom prosila toženo stranko za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Tožena stranka je predlogu tožnice ugodila tako, da je spornega dne izdala pisno potrdilo o prejemu prekinitve delovnega razmerja, v katerem je zgolj navedeno, da tožena stranka potrjuje prejem tožničine prekinitve delovnega razmerja. Tožničina prošnja za sporazumno prekinitev delovnega razmerja ne predstavlja predloga za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, temveč predlog za skrajšanje odpovednega roka.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-2(2), 15, 213, 231, 231-3.
potrjena prisilna poravnana - pravnomočno priznana ločitvena pravica - predlog za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - ločitveni upnik kot predlagatelj stečajnega postopka
Če bo v novem postopku sodišče prve stopnje presodilo, da upnik niti na podlagi zatrjevanja o obstoju omenjenih dveh terjatev aktivne legitimacije nima, bo moralo izhajati iz dejstva, da ločitvene pravice, ki mu je bila priznana v postopku prisilne poravnave, izključno zaradi ravnanja dolžnika nima več.
S tem, ko je upnik zaradi dolžnikovega ravnanja izgubil ločitveno pravico, ni postal navadni upnik. ZFPPIPP namreč ne predvideva, da bi moral upnik, ki je imel v postopku prisilne poravnave svojo terjatev iz osnovnega posla zavarovano z ločitveno pravico, le to uveljavljati z izvršbo na nepremičnino v lasti tretje osebe.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica ni bila diskriminirana, pri čemer tožnica v pritožbi niti ne navaja, na podlagi katere izmed primeroma naštetih okoliščin v prvem odstavku 6. člena ZDR-1 naj bi bila diskriminirana. Trditve, da je bila sankcionirana zato, ker je želela opozoriti na napake je presplošna, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. V zvezi z dogodki na ministrstvu je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo, da izpostavljenih dogodkov ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017678
ZDR člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - izvedensko mnenje
Delodajalec ni zavezan k zagotovitvi zgolj tistih varnostih ukrepov, ki so izrecno predpisani. Zagotoviti mora vse potrebno, da prepreči predvidljivo škodno nevarnost, ki jo prinaša neko ravnanje ali opustitev. Delodajalec mora delavcem tudi dejansko zagotavljati varno delo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na 43. člen ZDR, ki določa, da mora delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu in na določbe v času škodnega dogodka veljavnega ZVZD, ki je nalagal delodajalcem, da morajo izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavca v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem in odpravljanjem nevarnosti pri delu. Ob tem, da je škoda tožniku nastala pri sestopu z okvirjev forme z višine 50 cm, pri čemer mu prvotožena stranka ni zagotovila stopnice za varen sestop, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o opustitvi dolžnega ravnanja s strani prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca).
URS člen 134, 134/2. ZKP člen 277, 277/2, 435, 435/1, 437, 437/1. ZSS člen 70, 70/1, 71, 71c, 71c/3. ZS člen 7.
predhodni preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - imuniteta sodnika - procesna imuniteta - postopek v zvezi z imuniteto - dovoljenje državnega zbora - sodniška služba - sodniška funkcija - opravljanje sodniške funkcije - dodelitev sodnika - položaj sodnikov - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - nepremoženjska korist - materialna imuniteta
Ker tožilstvo ni izkazalo, da je podano dovoljenje Državnega zbora za kazenski pregon obdolženke, ki je sodnica, je sodišče zavrglo obtožni predlog.
Kadar je obtožni predlog vložen zoper obdolženca, ki uživa imuniteto, mora sodišče najprej opraviti predhodni preizkus, v katerem po prvem odstavku 435. člena ZKP najprej preizkusi, ali so dani pogoji, da se obtožni predlog zavrže. Če pogoji za zavrženje niso podani, sodišče razišče še vprašanje imunitete.
Obdolženka je še vedno sodnica, ki je zgolj dodeljena na delo na Ministrstvu za pravosodje. V času dodelitve ji skladno s tretjim odstavkom 71.c člena ZSS obveznosti iz sodniške službe mirujejo, vendar dodelitev skladno s prvim odstavkom 70. člena ZSS ne vpliva na sodničin položaj, razen če ZSS določa drugače, a drugače ne določa. Zaradi slednjega je obdolženka upravičena do procesno-pravne imunitete po drugem odstavku 134. člena URS. Tudi delo, ki se nanaša na poslovanje sodišča, je takšno delo, ki ga sodnik opravlja v okviru sodniške funkcije. Skladno s 7. členom ZS poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča, za slednjega pa je lahko imenovan zgolj sodnik.
Pritožbeno sodišče še dodaja, da tožnik ni predložil dokaza za svojo trditev, da je sam bil v pogodbenem razmerju s katero od družb, ki je za družbo N. d.o.o. izvajala navedeno storitev (to je z družbo M. d.o.o. in U. d.o.o.). Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke. Brez tožnikovih trditev o obsegu opravljenega dela izvedenec ne bi mogel ugotoviti tožnikovega zaslužka.
ZObr člen 57, 57/7, 57/9, 57/10.. ZSSloV člen 70, 70/1.. ZPP člen 70.
disciplinska odgovornost - vojak - težja kršitev vojaške discipline - denarna kazen - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - izločitveni razlog - kršitev vojaške discipline
Glede na ugotovitve, da je načelnik generalštaba zvedel za kršitev vojaške discipline in za tožnika kot storilca takrat, ko je na načelnika generalštaba podpolkovnik naslovil predlog za uvedbo postopka, je pravilen zaključek, da je bil disciplinski postopek končan v okviru 6 mesecev. Drugostopenjska disciplinska odločba, s katero je bil tožnikov ugovor zoper odločbo o njegovi disciplinski odgovornosti z dne 19. 3. 2015 zavrnjen, je bila namreč izdana 14. 4. 2015.
Za odločitev o tem, ali je vodenje disciplinskega postopka zastaralo, je bistven datum odločitve drugostopenjskega disciplinskega organa in ne datum, ko je bila ta odločba vročena pooblaščencu tožnika. Po uveljavljeni sodni praksi se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve organa druge stopnje in ne z vročitvijo pisnega odpravka odločbe drugostopenjskega organa delavcu. Glede na to na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da vodenje disciplinskega postopka ni zastaralo, ne vpliva dejstvo, da je bila tožnikovemu pooblaščencu drugostopenjska disciplinska odločba tožene stranke vročena po izteku 6 mesečnega roka, šteto od dneva, ko je načelnik generalštaba zvedel za disciplinski kršitvi in za tožnika kot storilca.
S tem, ko je podpolkovnik podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika in zoper njega kasneje tudi vodil disciplinski postopek in odločal o disciplinski odgovornosti tožnika, ni mogoče zaključiti, da je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim organom (kar bi predstavljalo izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP). Glede na to ni podlage za pritrditev tožnikovim pritožbenim navedbam, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke o disciplinski odgovornosti tožnika nezakoniti zato, ker je postopek zoper tožnika pri toženi stranki na prvi stopnji vodil in o disciplinski odgovornosti tožnika odločal podpolkovnik.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017512
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153, 153/2, 153/3, 179, 189, 299, 378.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - skaženost - zakonske zamudne obresti - izključitveni razlog - gradbišče
Delo, pri katerem se je tožnik poškodoval, to je centriranje in vijačenje težkih kovinskih prečnih nosilcev na kovinske stebre na višini 5 m, pri čemer je bila višina tožnikovega stojišča na lestvi cca. 2,5 m, je nevarno delo, pri katerem je tveganje za nastanek škode večje od običajnega. Za škodo, ki nastane pri opravljanju nevarnega dela, pa v skladu s 150. členom OZ odgovarja tisti, ki se z njim ukvarja, to je tožena stranka.
Ob ugotovljenih okoliščinah, ki so prispevale k nezgodi in ugotovitvah, da tožnik zaradi neravnega terena lestve ni mogel postaviti v položaj v obliki črke A, da je ravnal tako, kot je bilo pri toženi stranki običajno, da ga ta na drugačen oziroma pravilen način ni opozorila in da direktor tožene stranke ni opravljal nadzora glede varnega opravljanja dela, tožena stranka ni dokazala, da je bil škodni dogodek izključno posledica ravnanja tožnika (nepravilne postavitve lestve na kovinsko konstrukcijo), ki ga tožena stranka ni mogla niti predvideti niti preprečiti (drugi odstavek 153. člena OZ), niti, da je tožnik prispeval k nastanku škode (tretji odstavek 153. člena OZ).
posojilna pogodba - odpoklicno upravičenje - izjava o uresničitvi odstopne pravice
Izjava banke, da kot posojilodajalec v skladu z določbo 10. člena Posojilne pogodbe odpoklicuje pogodbo ter zahteva plačilo celotne posojilne terjatve pred pogodbenim rokom zapadlosti, nima pravne narave izjave o uresničitvi odstopne pravice, pač pa naravo izjave o uresničitvi (izrednega) odpoklicnega upravičenja. To nedvoumno izhaja iz same izjave oziroma obvestila tožeče stranke, v kateri navaja, da kot posojilodajalec odpoklicuje pogodbo ter zahteva plačilo celotne posojilne terjatve pred pogodbenim rokom zapadlosti. Posledica uresničitve odstopne pravice je prenehanje medsebojnih pravic in obveznosti in posledično nastanek zahtevkov po 111. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v konkretnem primeru pa posledica izjave o odpoklicu pogodbe ni prenehanje pogodbe, ampak pride le do predčasne dospelosti vseh obveznosti po pogodbi. To pa je značilnost izjave o uresničitvi (izrednega) odpoklicnega upravičenje.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - intenzivnost in trajanje pravno priznane nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic
Odločilna kriterija za obstoj ter pravno priznane škode pa sta intenzivnost duševnih bolečin ter njihovo trajanje. Ni pa odločilnega pomena dejstvo, da se kršitev osebnostne pravice dobrega imena in časti ni odrazila v oškodovančevi življenjski sredini in njegovi delovni okolici in tudi ne dejstvo, da zaradi kršitve ni prišlo do trajnih posledic.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - opis delovnega mesta - sodna razveza - denarno povračilo
Naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi, je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZDR-1 obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in s tem tudi njen bistveni element. Tožena stranka ni uspela dokazati, da obstaja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu prenehanja delovnega mesta "sekretarke ...", saj je "staro" delovno mesto z novo sistematizacijo ob enaki zahtevnosti in organizacijski opredelitvi pridobilo zgolj širši krog zadolžitev v smislu marketinških aktivnosti ter uporabe sodobnih tehnologij. Gre za nebistveno spremembo delovnega mesta sekretarke po novi sistematizaciji v spornem letu, vsekakor pa ni prenehalo, kot je to navajala tožena stranka v odpovedi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018496
ZDR-1 člen 45, 179.. ZVZD-1 člen 33, 36, 52.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca
Tožnika je v času dela v nedokončanem izkopanem jarku zasula zemlja in mu poškodovala več delov telesa. Toženec je bil tožnikov delodajalec, zato je bil skladno s 45. členom ZDR-1 dolžan zagotoviti pogoje za varnost in zdravje tožnika v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Prav tako je bil toženec skladno s sporazumom za izvajanje skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti pri delu zadolžen z ustreznimi varnostnimi ukrepi zagotoviti varnost svojih delavcev in okolice delovišča, obenem pa zagotoviti, da njegovi delavci in delovne naprave in priprave ne ogrožajo varnosti delavcev naročnika del. V zvezi z izvajanjem in usklajevanjem skupnih varnostnih ukrepov na gradbišču pa je izvajalec del izrecno pooblastil sebe (toženca). Naloge pooblaščene osebe so bile: nadzor nad doslednim spoštovanjem osnovnih varnostnih ukrepov delavcev, usklajevanje nevarnih del, ki se opravljajo istočasno ali v zaporedju, ustavitev dela ob kršitvah ukrepov, ki ogrožajo življenje in zdravje delavcev in sodelovanje s koordinatorjem in obveščanje o posebnih nevarnostih, potrebnih ukrepih in izvedenih ukrepih. Zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem, da toženec ni odgovoren za škodo, ker je bil zadolžen zgolj za položitev cevi, ni pa bil izvajalec del izkopa jarka, neutemeljene.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 75, 75/3, 129, 129/1, 222.. ZDR člen 238.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.
dodatek za delovno dobo - višina dodatka
ZDR-1 v prvem odstavku 129. člena ZDR-1 določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo, drugi odstavek pa, da se višina dodatka za delovno dobo določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Enako določbo je vseboval tudi prej veljavni ZDR. Tako je prvi odstavek 129. člena ZDR-1 možno razlagati edino tako, da delavcu pripada dodatek za vso (skupno) delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih. V kolikor bi zakonodajalec menil, da je delavec upravičen zgolj do dodatka za delovno dobo, ki jo je dosegel pri zadnjem delodajalcu, bi bilo to v zakonu izrecno določeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018741
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2, 245/1, 245/2, 245/3.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - pravica do obrambe - pristranskost izvedenca - kaznivo dejanje pranja denarja
Pritožbena izvajanja, kolikor poudarjajo nedopustnost takega poslovanja, niso pomembne, saj je nezakonitost poslovanja, kot rečeno, ugotovilo že sodišče prve stopnje. Tudi, če bi obtoženčevo poslovanje v ožjem pomenu ustrezalo definiciji zlorabe položaja, pa mora biti za obstoj kaznivega dejanja izpolnjen še drugi pogoj, to je, da je nezakonito poslovanje obtoženca kot direktorja družbe bilo motivirano z namenom pridobitve velike premoženjske koristi. To pa je tudi osnovni problem v obravnavani pritožbeni zadevi.
Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožnikov tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, da je pripravljalno vlogo v zvezi z delnim plačilom vložila v spis 22. 6. 2018, tožnik pa je nato podal umik tožbe, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njegov zahtevek.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 354, 354/1, 354/2. OZ člen 18, 18/2. ZVPSBNO člen 4.
pismo o nameri - dokazna ocena - celovita dokazna ocena - prosta dokazna ocena - volja za sklenitev pogodbe - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo temu sodišču v ponovno sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v nakazani smeri v skladu z 8. členom ZPP vestno, skrbno, dosledno in celovito oceniti zbrano dokazno gradivo (in sprejeti dokazno oceno v skladu z postulati metode proste dokazne ocene), upoštevaje ob tem, da je višina tožbenega zahtevka vezana na delitev prihodkov (opredeljeno v točki 4.4. Pisma o nameri), ki jih je tožena stranka v relevantnem obdobju prejemala od naročnikov (34 domov za ostarele občane) za razvoj in vzdrževanje programske opreme, ki podpira knjigovodski oziroma zdravstveni del delovanja omejenih naročnikov. V tej zvezi bi moralo sodišče prve stopnje seveda upoštevati tudi postavljeni procesni pobotni ugovor. Pritožbeno sodišče ob tem izpostavlja, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 354. člena ZPP, upoštevaje ob tem opisano naravo kršitve, predvsem pa dejstvo, da je sodišče prve stopnje izvedlo veliko število personalnih dokazov (ki jih zato ne bo potrebno ponovno neposredno izvajati, kar pa za primer izvedbe pritožbene obravnave nujno ne velja), spričo česar razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred sodišče prve stopnje (upoštevaje ob tem, da se sodišče prve stopnje glede pobotnega ugovora sploh ni opredelilo) ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (in bo s tem hkrati zagotovljena učinkovita in popolna pravica strank do pritožbe). Pritožbeno sodišče je na tem mestu upoštevalo tudi merila iz 4. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), pri čemer je ugotovilo, da dosedanji potek postopka na prvi in drugi stopnji ne posega huje v pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - pritožba zoper sklep o prodaji - solastninska pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - začetek prodaje - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravnomočnost - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - razveljavitev dražbe
Iz določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP izhaja, da takrat, kadar izločitveni upnik pravočasno prijavi izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler zahtevek izločitvenega upnika ni pravnomočno zavrnjen ali izločitvena pravica ne preneha po tretjem odstavku 310. člena ali tretjem odstavku 311. člena tega zakona. Torej je sodišče prve stopnje s tem, ko je dovolilo prodajo premoženja, na katerem zatrjevana solastnica izločuje svoj solastniški del, kršilo določilo 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP.
Osnovno načelo stečajnega postopka je načelo najvišjega poplačila upnikov. Če bi stečajno sodišče pred pravnomočnim zaključkom pravde dovolilo prodajo le 1/2 sporne nepremičnine, kasneje pa bi se izkazalo, da je tožbeni zahtevek vsaj deloma utemeljen, bi v nadaljnjem postopku moralo prodajati še tisti odstotek spornih nepremičnin, ki predstavlja razliko med vtoževanim in prisojenim solastnim deležem sporne nepremičnine. Tako postopanje pa bi zaradi višjih stroškov prodaje nedvomno rezultiralo v nižji kupnini. Torej bi zanesljivo prišlo do kršitve citiranega načela.