Zaključka sodišča prve stopnje, da so varnostniki ravnali v prekoračenem silobranu (torej protipravno), a da tožniku škode niso povzročili namenoma (točneje, da slednji tega ni izkazal), nista v nobenem medsebojnem nasprotju (kontradikciji). Nanašata se namreč na dve različni predpostavki, ki sta (v zadevi kot je konkretna) potrebni za nastanek odškodninske obveznosti in ki se presojata vsaka posebej. Pri tem obstoj ene (to je protipravnosti ravnanja varnostnikov, ki je posledica njihove opustitve dolžnega postopanja) ne pomeni tudi avtomatičnega obstoja druge (konkretno obstoja naklepno/namenoma z njihove strani povzročene škode). Obstoja slednje sama za sebe ne izkazuje niti narava (obseg) poškodb, ki jih je tožnik ob dogodku utrpel in ki jih v pritožbi (neupravičeno) izpostavlja kot razlog, zaradi katerega po njegovem mnenju do zavrnitve zahtevka zoper drugo, tretje in četrto toženca ne bi smelo priti.
Pri določitvi oškodovančevega soprispevka v smislu 171. člena OZ gre vedno za pravno-vrednostno oceno sodišča, ki se matematično natančni utemeljitvi že v osnovi izmika. Je pa sodišče prve stopnje zvezi s tem dolžno izpostaviti tiste pravno relevantne okoliščine, ki predstavljajo podlago takšni oceni, oziroma utemeljujejo, zakaj naj bi bil tak prispevek v določenem primeru večji ali manjši.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(3), 428.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - preklic dovoljenja
Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na poslovnem naslovu, družbi, kateri je dal dovoljenje za poslovanje na istem poslovnem naslovu, tega dovoljenja ne sme pozneje odreči ali preklicati, pač pa da družbe iz tega razloga registrsko sodišče ne sme izbrisati iz sodnega registra.
Ker ZFPPIPP v poglavju o postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne določa, da predstavlja preklic izjave, podane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagatelja, ki je želel s sodno odločbo doseči tako posledico na podlagi dejstva, da je izjavo o dovoljenju, po vpisu poslovnega naslova v sodni register, preklical. Tako kot predlaga pritožnik, ni mogoče razlagati določbe tretje alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki govori o subjektu, ki ima v sodni register vpisan kot poslovni naslov naslov, na katerem stoji objekt, katerega subjekt vpisa ni lastnik, oseba, ki je lastnik, pa mu ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Razlaga zakona, da gre tudi v primeru preklica izjave o dovoljenju za enak primer kot ga določa ZFPPIPP v tretji alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena, ni pravilna (je preširoka, ne ustreza namenu zakona, za gospodarski subjekt kot je obravnavani pa tudi ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016393
ZPP člen 359. ZVKSES člen 4, 4/4, 17, 17/1, 17/2, 20, 20/2. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2003) člen 10, 10/2, 14, 14/6. OZ člen 478, 494.
varstvo kupcev stanovanj - refleksna škoda - nesklepčnost trditev - materialno procesno vodstvo - pogodbena kazen - zahtevek na znižanje kupnine - stvarna napaka - pravna napaka - omejitve javnopravne narave - odgovornost prodajalca za pravne napake - izvedensko mnenje pred pravdo
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je pričakovanje kupca, da bo stanovanje, ki ob sklenitvi prodajne pogodbe še ni zgrajeno, ustrezalo standardom po Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, sicer razumno in utemeljeno, če odstopanje od teh standardov ni dogovorjeno. V konkretnem primeru je šlo ravno za to. Pravdni stranki sta namreč s pogodbo definirali obseg del, ki jih je bila tožnica dolžna v stanovanju opraviti pred njegovo izročitvijo toženki. S tem sta vsaj posredno določili tudi to, katerim standardom bo moralo stanovanje ustrezati. Ker s pogodbo ni bilo dogovorjeno, da bo tožnica toženki zagotovila tudi shrambo (oziroma vrtno uto) ter okenska senčila, v tem pogledu o stvarni napaki ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi oceni, da je stanovanje, ki ga je toženka kupila, obremenjeno s pravno napako. Ni namreč sporno, da je bila gradnja izvedena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem (namesto enostanovanjske je bila zgrajena dvostanovanjska stavba), kar rezultira v nemožnosti pridobitve uporabnega dovoljenja. Uporabno dovoljenje bi bilo mogoče pridobiti le v primeru, da bi bil predhodno spremenjen urbanistični načrt in pridobljeno ustrezno (drugačno) gradbeno dovoljenje.
Sodišče prve stopnje je menilo, da je mogoče zaradi (stvarnih in pravnih) napak, ki so odpravljive, kupnino znižati za stroške, potrebne za odpravo posamezne napake. Takšen pristop je materialnopravno zmoten in nasprotuje določilu 478. člena OZ. Za koliko se kupnina zaradi ugotovljenih napak na kupljenem stanovanju zniža, bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi 478. člena OZ ugotoviti tako, da bi 1. ugotovilo vrednost, ki bi jo imelo stanovanje ob sklenitvi pogodbe na trgu, če bi bilo brez napake, 2. ugotovilo vrednost, ki bi jo imelo z ugotovljenimi napakami, 3. razliko med njima izraziti v razmerju (odstotku) in 4. v tem razmerju znižati kupnino iz pogodbe.
Oseba, ki je izdelala strokovno mnenje izven postopka, nima položaja izvedenca. Ker je tako, stranka z njenim zaslišanjem, čeprav gre za izvedeno pričo, ne more dokazovati dejstev za katera je potrebno strokovno znanje. Taka dejstva se dokazujejo z izvedencem, ki ga na predlog strank(e) postavi sodišče.
povrnitev škode zaradi nezakonitega pridržanja v priporu - dokaz z zaslišanjem strank - tujec - sodni tolmač - predujem za stroške izvedenca - založitev predujma - rok za plačilo predujma - prepozno plačilo - oprava zamujenega procesnega dejanja - opustitev izvedbe dokaza - sankcija
Sankcija za nespoštovanje roka za plačilo predujma za sodnega tolmača se izkaže za prestrogo, oziroma nesorazmerno cilju oziroma namenu, ki ga ima določba 153. člena ZPP - zagotoviti hitrejši in učinkovitejši postopek. Sodišče prve stopnje namreč ni opravilo presoje, ali bi v obstoječi procesni situaciji (ko je še moralo opraviti narok, da bi glavno obravnavo lahko končalo) dopustitev izvedbe dokaza z zaslišanjem tožnika zavlekla reševanje spora. V posledici napačnega stališča, da je opustitev izvedbe dokaza neizogibna (nujna) posledica nespoštovanja roka za plačilo predujma (torej posledica, ki ni odvisna (tudi) od presoje, ali in kako bi izvedba dokaza kljub prepozno plačanemu predujmu vplivala na hitrost in učinkovitost postopka), sodišče prve stopnje tožnika ni zaslišalo (niti ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje tožnika z vidika vpliva izvedbe dokaza na hitrosti in učinkovitost postopka).
Ugotavljanje nedopustnosti izvršbe v pravdi je namenjeno bodisi končanju izvršbe bodisi temu, da si dolžnik zagotovi možnost nasprotne izvršbe. Iz tožbenih trditev in listin, ki jih je tožnik priložil tožbi, je razvidno, da sta bila rubež denarnih sredstev s tožnikovega transakcijskega računa in njihov prenos na toženčev račun opravljena januarja 2015. Ob vložitvi tožbe (julija 2016) je bila izvršba očitno že končana, obenem pa je že potekel tudi objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo. V tem primeru zato tožnikov zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in razveljavitev sklepa o izvršbi nima opore v materialnem pravu.
Tožnik je dvakrat izpolnil isto obveznost, prvič prostovoljno in drugič na podlagi sklepa o izvršbi, s čimer je bil toženec neupravičeno obogaten. Ker je obveznost s prostovoljno izpolnitvijo prenehala (prvi odstavek 270. člena OZ), ob drugi, prisilni izpolnitvi, ni več obstajala. Tožniku zato v skladu s 190. členom OZ pripada povračilni zahtevek.
Zamudne sodbe ni dovoljeno izdati, kadar so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju s predloženimi dokazi ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). V takem primeru lahko sodišče o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloči šele po opravljeni glavni obravnavi.
Dolžnik v pritožbi zatrjuje prenehanje obveznosti na podlagi poravnave, o čemer pa je odločitev že postala pravnomočna in tega ugovornega razloga ne more sodišče presojati ponovno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - psihično stanje
Tožnica je izostala z dela najmanj pet dni zaporedoma, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca. Sporno je bilo, ali je to morala in mogla storiti. Nedvomno bi tožnica morala delodajalcu sporočiti razlog za svojo odsotnost. Nadalje vprašanje pa je, ali je to mogla storiti, ali so obstajale okoliščine, ki bi tožnici preprečevale, da bi sporočila svojo odsotnost. Te okoliščine (subjektivne ali objektivne) morajo biti takšne narave, da iz njih izhaja tožničina (ne)zmožnost obveščanja delodajalca v kritičnem času.
namestitev v varovani oddelek - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ugotovitve o dosedanjem poteku bolezni in zdravljenju, o dosedanjem odnosu nasprotnega udeleženca do bolezni in o razmerah v domačem okolju utemeljujejo zaključek, da stalnega nadzora in skrbi, nujno potrebnega za izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca in posledično preprečitve ogrožanja drugih, ta čas ni mogoče zagotoviti drugače kot s sprejemom v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.
stroški v nepravdnem postopku - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - udeleženci nepravdnega postopka - stroški izvedenca
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zaključilo, da je potreben popoln odvzem poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca, saj ni sposoben skrbeti zase in za svoje pravice, zaradi česar obstaja možnost zlorabe oziroma oškodovanja njegovega premoženja. Nepravdni postopek je bil torej izveden v korist nasprotnega udeleženca. Sodišče je tako pravilno odločilo, da stroške postopka trpi nasprotni udeleženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016350
OZ člen 168, 198. ZPP člen 355, 355/1.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje nepremičnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - odškodnina za izgubljeni dobiček - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - zmotno materialnopravno stališče sodišča
Za odškodninski zahtevek, za razliko od zahtevka iz naslova uporabnine, izgubljena korist na strani neupravičenega uporabnika ni pomembna. Neposredna škoda, ki sledi iz neupravičenega koriščenja tuje stvari, je izgubljena korist oškodovanca, torej tista, ki bi jo lahko dosegel oškodovanec, če uporabnik ne bi uporabljal njegove stvari. Gre za njegovo prikrajšanje oziroma izgubljeni dobiček v smislu 168. člena OZ.
Tožnica je v postopku na prvi stopnji od obeh tožencev pravzaprav uveljavljala odškodnino za izgubljeni dobiček in ne uporabnine. Pri odškodnini pa, kot rečeno, korist na strani neupravičenega uporabnika ni pomembna. Ker se sodišče prve stopnje z odškodninsko podlago, čeprav je tožeča stranka v postopku na prvi stopnji zatrjevala vsa potrebna dejstva, ni ukvarjalo, je pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče utemeljenosti tožbenih zahtevkov ni presodilo po vseh pravnih podlagah, utemeljen.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - VODE
VSL00017576
Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-8, 2-11, 2-15, 3, 4, 8, 19, 22. Odlok o javnih vodovodih v občini Kamnik člen 5, 15, 16, 23.
plačilo dobavljene vode - zavezanec za plačilo porabljene vode - oskrba s pitno vodo - obvezna gospodarska javna služba - uporabnik storitve javne službe - javni vodovod - izliv vode - vodovodna napeljava - zasebni vodovod
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do obravnavane napake in izliva vode prišlo za števcem na interni vodovodni napeljavi tožene stranke (navedeno predstavlja dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP)), je zaključek sodišča prve stopnje, da je za vzdrževanje tega dela vodovodne napeljave in zadevni izliv vode odgovorna tožena stranka, pravilen.
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na 18. člen Pogodbe o izvajanju javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo na območju občine X, saj ta določa odgovornost Komunalnega podjetja K. d.d. (upravljavec) tožeči stranki le za škodo, ki bi jo povzročil pri ali v zvezi z opravljanjem javne službe, ta pa ne obsega vzdrževanja internih vodovodnih napeljav za obračunskim vodomerom oziroma merilnim mestom. Za morebitne kršitve obveznosti po pogodbah zasebnega prava s tretjimi osebami glede internih vodovodnih napeljav tako Komunalno podjetje K. d.d. tožeči stranki ne odgovarja, pač pa so morebitne takšne kršitve stvar njegovega razmerja s tretjimi osebami.
Napačna je navedba tožene stranke, da v primeru ustavitve postopka zaradi umika tožbe sploh ne pride v poštev ugotavljanje (deleža) uspeha strank v postopku, češ da je to možno le v primeru, ko se postopek konča na podlagi meritorne odločitve, kar ne drži.
OZ člen 131, 171, 179, 299, 943. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 30.
poledenelo cestišče - odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe - odgovornost za vzdrževanje cestišča - vzdrževanje občinskih cest - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nepazljivost oškodovanca - potrebna skrbnost pešca - odgovornost upravljalca ceste - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - odgovornost občine - pogodbene in zakonske zamudne obresti
Sodna praksa je postavila za vzdrževalce cest pri presoji "potrebne skrbnosti" stroga merila - merila skrajne skrbnosti. Ta pravni standard se presoja tako, da se upošteva stanje in čas na cesti in možnost, ali je vzdrževalec ceste lahko v konkretnem času opravil svoje delo. Zahteve, ki zadostijo standardu "skrajne skrbnosti", je zato treba ugotavljati od primera do primera oz. na konkretne dejanske okoliščine.
Vzdrževalec ceste v konkretnem primeru ni opravil svojega dela, kot je bilo treba. Tožnik je moral zaradi neočiščenega in poledenelega pločnika hoditi ob robu ceste in ko je stopil na pločnik, je padel.
Tožnik ni bil ustrezno pazljiv pri hoji po poledenelem prostoru, zato je soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
začasna odredba - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem - verjeten obstoj terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - neznatna škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin
V obravnavani zadevi se sodišče z vprašanjem verjetnosti obstoja tožničine terjatve ni ukvarjalo. Takšno postopanje ni nujno nepravilno, saj morajo biti pogoji iz 270. člena oziroma 271. člena ZIZ podani kumulativno – ugotovljena verjetnost obstoja terjatve in verjetnost obstoja nevarnosti. V primeru, da sodišče ne ugotovi enega izmed pogojev za zavarovanje z začasno odredbo, se mu zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopka z drugim pogojem ni treba ukvarjati. Vendar pa je v danem primeru drugače. Zaradi tožničinega zatrjevanja o obstoju skupnega premoženja bi se prvo sodišče moralo ukvarjati tudi z vprašanjem verjetnosti obstoja terjatve. Tožnica je namreč zatrjevala, da bo toženec zaradi predlagane začasne odredbe utrpel zgolj neznatno škodo, oziroma da ne bo trpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Navedeno je tožnica utemeljevala s tem, da premoženje, ki je predmet te pravde, sodi v sklop skupnega premoženja, na katerem ima ona najmanj 50 % delež.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - pravica ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti - bistveno spremenjene okoliščine - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe
Ker se ob povedanem izkaže, da je tožeča stranka toženi stranki za dobavljeno električno energijo zaračunavala ceno, ki ne upošteva vseh v Pogodbi predvidenih okoliščin, ki vplivajo na ceno oziroma spremembo le-te, in ji po pozivu ni ponudila (s sklenitvijo novega aneksa k Pogodbi) konkurenčne cene (trditveno in dokazno breme o tej je bilo na tožeči stranki), je imela tožena stranka na podlagi 103. člena OZ pravico odstopiti od Pogodbe, kar je z izjavo z dne 27. 3. 2015 tudi storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016893
ZIZ člen 3, 20a, 20a/1, 30, 32, 32/1, 71, 71/4, 71/5, 71/6, 169, 169/7. ZPP člen 108, 108/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 285, 285/2, 300, 300/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve - zamuda s plačilom obrokov - odstopno upravičenje - upniška zamuda - neizvedba predlaganega dokaza - trditveno in dokazno breme - obračun upnikove terjatve - tek pogodbenih obresti - pravni interes za vodenje postopka - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - predlog dolžnika za odlog izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - ogroženost preživljanja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vsebinsko pomanjkljiv predlog - novela ZIZ-L - vrednost nepremičnine
Uveljavljanje pravice, da od dolžnice v primeru njene zamude s plačilom dveh mesečnih obrokov (takoj) zahteva plačilo vsega preostalega še neodplačanega dolga, je bilo prepuščeno upnikovi prosti odločitvi, pri čemer mu okoliščine, da je to pravico izkoristil relativno pozno, ni mogoče šteti v škodo.
Dolžnica je bila v zamudi s plačilom obrokov ne glede na odsotnost upnikovih izrecnih obvestil o tem. Upnik je le sprejemal ter kasneje terjal plačila, do katerih je bil v vsakem primeru upravičen in ki jih je bil tudi dolžan sprejeti, saj bi sicer sam prišel v t. i. upniško zamudo.
Ker dolžnica sploh ni zatrjevala, da naj bi mnenje CSD potrdilo ogroženost njenega preživljanja oziroma preživljanja njenih družinskih članov v primeru takojšnje izvršbe, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pridobiti navedenega mnenja. Zaradi nepredložitve mnenja CSD dolžničin predlog za odlog izvršbe ni bil formalno nepopoln, temveč je bil trditveno in dokazno vsebinsko pomanjkljiv.
Odlog izvršbe po določbi četrtega odstavka 71. člena ZIZ je namenjen dejansko socialno in bivanjsko ogroženim dolžnikom, v konkretnem primeru pa več okoliščin kaže na to, da ne gre za takšno situacijo.
Tožnik je, kljub zgolj delni izpolnitvi zahtevka, tožbo umaknil v celoti. Zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP in zlasti prvi odstavek 155. člena ZPP, izpodbijana odločitev pa je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015863
OZ člen 131. ZPP člen 116, 220.
odškodninska odgovornost države - športna dejavnost - zavod za prestajanje kazni zapora - športno rekreacijska površina - odbojka - igrišče - igranje odbojke - poškodovanje zapornika - opustitev dolžne skrbnosti - načrtovanje, priprava, zidava in gradbena dela proti predpisom in pravilom - objektivna in krivdna odgovornost - ni nevarna stvar - standard dolžne skrbnosti - telesne vaje na neravni površini - ogled kraja - ogled brez navzočnosti strank - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pritožnik ni igral uradne odbojkarske tekme ali bil udeležen v pripravah na kakšno takšno tekmovanje, pač pa se je kot zapornik rekreiral. Zato toženkin zavod ni bil dolžan pripraviti oz. zagotoviti športnega igrišča, ki bi povsem ustrezalo zahtevam športnih predpisov oz. standardov.
Za presojo pomena dikcije ''takoj'' iz prvega odstavka 158. člena ZPP ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.
OZ člen 299, 346, 352. ZPP člen 112, 112/2, 274, 300. ZASP člen 157, 168, 168/3.
plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - kabelska retransmisija glasbenih del - pogodba za retransmisijo TV programov - licenčna pogodba - pogodbena podlaga - pravna podlaga tožbenega zahtevka - televizijski program - običajno plačilo - razširjanje radijskega programa - zahtevek na plačilo civilne kazni - sklep o združitvi postopkov - litispendenca - ugovor zastaranja - tarifa za uporabo avtorskih del - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - primeren honorar - licenčna analogija - višina avtorske odmene - zakonske zamudne obresti
Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije.
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.
Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih. Povedano drugače: navedeni znesek je treba ustrezno znižati, ker se v TV programih predvaja manj glasbe kot v TV in RA programih skupaj. Ker je primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih, kot že navedeno, 0,03 EUR, tarifa za kabelsko retransmisijo v TV programih v vtoževanem obdobju znaša 0,168 EUR.