regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - grozeče nasilje - nenadomestljiva škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
Pri odločanju o izdaji regulacijske začasne odredbe je v zvezi z izpolnjevanjem pogojev po 272. členu ZIZ potreben zelo restriktiven pristop, treba je upoštevati tudi interes nasprotnega udeleženca (dolžnika). Izdati jo je mogoče le v primeru še posebej utemeljene težko nadomestljive škode, zaradi preprečitve grozečega nasilja in ob sklicevanju na tehtanje neugodnih posledic.
dedovanje kmetijskega gospodarstva - interes udeležencev - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - zmanjšana gospodarska zmožnost kmetije - prevzemnik kmetije - nujni dedič - velikost nujnega deleža - izplačilo nujnega deleža v denarju - plačilo predujma - delno plačilo predujma - sodni izvedenec
Cenitev zapuščine in ocena gospodarske zmožnosti zaščitene kmetije sta pri izplačilu nujnega dednega deleža v denarju v interesu vseh dedičev, tako prevzemnika kot nujnih dedinj. Brez navedene cenitve in ocene dedovanje v konkretnem primeru ne more biti zaključeno, čimprejšnji zaključek pa je v interesu vseh treh. Posledično so vsi trije dolžni plačati naloženi predujem za sodnega cenilca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved
Vrhovno sodišče RS je v svoji praksi že zavzelo stališče, da zoper mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi nikjer ni predvideno nikakršno posebno varstvo. Je pa v individualnem delovnem sporu, ko se preizkuša zakonitost podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dopustno izpodbijati pravilnost ugotovitev Komisije v podanem mnenju.
stroški v nepravdnem postopku - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - udeleženci nepravdnega postopka - stroški izvedenca
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zaključilo, da je potreben popoln odvzem poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca, saj ni sposoben skrbeti zase in za svoje pravice, zaradi česar obstaja možnost zlorabe oziroma oškodovanja njegovega premoženja. Nepravdni postopek je bil torej izveden v korist nasprotnega udeleženca. Sodišče je tako pravilno odločilo, da stroške postopka trpi nasprotni udeleženec.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - (ne)obrazloženost sodbe
Zgolj prepis razlogov iz druge sodne odločbe, ki sicer obravnava isti historični dogodek, ne pomeni navajanje svojih razlogov za sporno zadevo in tako izpodbijana sodba nima razlogov o odločnih dejstvih glede trditev strank, še zlasti sedaj pritožnikov, da gre pri presoji regresnega zahtevka plačnika po 188. členu OZ za notranje razmerje med izpolniteljem solidarne obveznosti in drugimi solidarnimi dolžniki, za katere obveznost je odgovarjal v celoti in jo tudi izpolnil, pri tem pa se ne glede na zunanje razmerje (do oškodovanca) v notranjem razmerju lahko pokaže, da odgovorna oseba sploh ne odgovarja. Sedaj pritožnika sta vztrajala, da je potrebno vzrok za škodo presojati po teorij adekvatne vzročnosti, po kateri se izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, za vzrok šteje samo tista, ki po življenjskih izkušnjah običajno, ob rednem teku stvari, pripelje do enake posledice in utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje glede tega ni podalo svojih jasnih razlogov, temveč se je zgolj sklicevalo na že pravnomočno razsojeno zadevo. Ali gre pri obeh dejanjih toženih strank za takšen vzrok, ki je po načelu adekvatne vzročnosti pripeljal do škodnega dogodka ali pa morda gre za kombinacijo vzrokov, ko bi se vzrok ugotavljal s teorijo ratio legis vzročnosti, po kateri mora biti škoda v okviru varstvenega namena norme sodišeč ni ugotovilo.
razmerja med starši in otroki - stiki - stiki med starši in otroki - ureditev stikov - pravica do stikov z otrokom - telefonski stiki z otrokom - osebni stiki - otrokova korist
Povečan obseg stikov, predvsem preživljanje enotedenskih počitnic pri očetu v Bosni in Hercegovini v bodoče, je odvisno predvsem od ravnanj očeta, ki do sedaj za deklico ni pokazal zanimanja, kljub temu, da je v času, ko se je iz skupnega prebivališča izselil, postala prvošolka, z njo pa ni poskušal navezati niti telefonskega stika. Oče se mora zavedati, da bo intenzivnejši stik s svojo hčerko lahko ponovno vzpostavil postopoma, zato so tudi določeni pogostejši stiki preko Skypa, občasno bo deklico lahko tudi obiskal, potem pa lahko realno pričakuje, da si ga bo tudi deklica želela obiskati v Bosni in Hercegovini ter tam preživeti nekaj dni na leto. Drugačni stiki trenutno niso v korist sedemletne deklice, lahko pa se spremenijo, če bo oče uspel vzpostaviti ustrezen odnos z deklico, tako da jo bo večkrat poklical, občasno obiskal in ustrezno poskrbel za dekličine čustvene in materialne potrebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00015945
ZPND člen 19, 19/3.
nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - podaljšanje ukrepa - začasna ureditev spornega razmerja - psihično nasilje - pomen prizadete dobrine - človekovo dostojanstvo - telesna in duševna celovitost - standard verjetnosti - pravica do svobode gibanja - nadlegovanje - tajno opazovanje in sledenje
Opazovanje, zasledovanje in iskanje kontakta s predlagateljico pomeni kršitev izrečenih ukrepov in nedvomno predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica počuti ogroženo.
ZPND je preventiven in z namenom, da zavaruje žrtve, kar dopušča poseg v udeleženčevo pravico gibanja, ta poseg pa po oceni pritožbenega sodišča ni nesorazmeren.
ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja pomembnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.
neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - enostranska prodaja predmeta skupnega premoženja - nepoštenost pridobitelja - povrnitev pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi - obrestni del tožbenega zahtevka - obresti kot stranska terjatev
Napačno je [sodišče] ocenilo, da je bil toženec nepošten že od trenutka, ko je prodal vozilo, za katero se je kasneje izkazalo, da je skupno. To prvostopenjsko sodišče temelji le na ugotovitvi, da je tožnica že v tožbi za ugotovitev skupnega premoženja uveljavljala, da je skupno tudi to vozilo in da se je toženec pred tem branil le pavšalno. Na podlagi tega pa ni utemeljen zaključek, da je bil toženec nepošten že ob prodaji. Nobenih okoliščin ni ugotovljenih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na njegovo nepoštenost že v tistem trenutku. Pavšalnost toženčevega odgovora na tožbo ne zadošča, saj je tožnica tista, ki bi morala trditi in dokazati, da je bil toženec nepošten prodajalec (da je tak bil že pred postopkom, v katerem naj bi podal pavšalno obrambo; dasiravno je utemeljen njegov pritožbeni očitek, da bi bilo tudi v tem primeru treba dejstva njegove obrambe presoditi celovito in se ne omejiti na eno vlogo - odgovor na tožbo). Nepoštenost se namreč ne domneva in tudi ne more izhajati že iz samega dejstva pridobitve, torej prodaje.
Napačna je navedba tožene stranke, da v primeru ustavitve postopka zaradi umika tožbe sploh ne pride v poštev ugotavljanje (deleža) uspeha strank v postopku, češ da je to možno le v primeru, ko se postopek konča na podlagi meritorne odločitve, kar ne drži.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
izvedenina - izvedenec - nagrada za izvedensko delo - izjemno zahtevno mnenje
Pritožba neutemeljeno navaja, da pisno mnenje izvedenca medicinske stroke ni izjemno zahtevno, pač pa kvečjemu zelo zahtevno po 51. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. To določilo sicer ne zapolnjuje standarda, kaj je šteti za izjemno zahtevno izvedensko mnenje, a tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da izvedensko mnenje tej opredelitvi gotovo ustreza. Četudi je podano jedrnato, na kar opozarja pritožba, je pomembno predvsem to, da se nanaša na izjemno obsežen in zahteven primer tožničinih poškodb ter na kompleksne posledice teh poškodb, kar vse je povezano z izjemno zahtevnimi strokovnimi vprašanji za izvedenca medicinske stroke.
pobotni ugovor v pravdi - uporaba nepremičnine - zahtevek za plačilo uporabnine - procesni pobotni ugovor - materialnopravni ugovor ugasle pravice - materialnopravni pobot - splošni pogoji za pobotanje terjatev - očitna pisna pomota - dejanski naslov bivanja - popravni sklep - višina uporabnine - tržna najemnina
Pravilna je odločitev sodišča, da ni upoštevalo procesnega pobota, podanega s strani tožnice.
To pa ne pomeni, da tožnica materialnopravnega pobota tožencu ne more podati tudi po zaključku te pravde. Če meni, da so izpolnjeni pobotni pogoji, ga lahko poda kadarkoli.
ZPP člen 142, 142/8, 338, 338/1, 350, 350/2. ZNP člen 31, 31/3.
rok za pritožbo - začetek teka pritožbenega roka - vročitev odločbe pooblaščencu - prepozna pritožba - pritožbeni razlogi - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Ker je predlagatelj vložil zoper sklep o ureditvi meje prepozno pritožbo, je odločitev o njej s sklepom višjega sodišča postala pravnomočna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00017037
ZIZ člen 56. ZFPPIPP člen 302. ZPP člen 319.
ugovor po izteku roka - ugovor ničnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - učinek pravnomočne sodbe - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Pritožnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval le dejstvo, ki se nanaša na drugodolžnico po izvršilnem naslovu. V ugovoru je navajal, da je bilo v pravdi za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ugotovljeno, da terjatev upnice do tožene stranke (stečajne dolžnice) ne obstoji v obsegu 7.882,68 EUR. To v pritožbi ponavlja, vendar neutemeljeno. Sodba okrožnega sodišča učinkuje le v okviru subjektivnih meja pravnomočnosti.
Sklep o izvršbi je pravnomočen, ugovor ničnosti pa ni dopusten ugovorni razlog za ugovor po izteku roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018694
ZDR člen 184.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih tleh - izvedensko mnenje - spolzka tla
Za ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci v primeru nepopolnosti izvedenskega mnenja niti ni potrebna pobuda strank, temveč mora sodišče odpraviti te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti.
Naloga sodišča je, da presoja, ali so obstajale okoliščine, ki utemeljujejo objektivno odgovornost tožene stranke ter ali je nedopustno ravnanje tožene stranke predstavljalo pravno relevantno vzročno zvezo za škodni dogodek - padec in ali je posledično podana odškodninska odgovornost tožene stranke, ni pa naloga sodišča, da išče razlog tožnikovega padca.
prisilna izterjava denarne kazni - izvršilni postopek - uklonilni zapor
Zgolj zaključek, da izvršba na premičninah obsojenca ne bi bila smiselna, zato ne zadostuje, saj je potrebno okoliščino, da se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, ugotoviti po opravljenem izvršilnem postopku, torej po podanem predlogu za izvršbo na vsem premoženju obsojenca, na katerega se lahko poseže, ne glede na vrsto premoženja in predvidene stroške postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017653
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 512, 512/1.
zakonita predkupna pravica - lastninska pravica - solastnina - upravičenja solastnika - prodajna pogodba - razveljavitev prodajne pogodbe - predmet pogodbe - funkcionalna celota - solastninski delež - prodaja solastninskega deleža - pogoji prodaje - nakup pod istimi pogoji
Zakonita predkupna pravica solastniku ne omogoča, da bi on diktiral pogoje prodaje. Z uzakonitvijo predkupnih pravic se namreč ne posega v svobodo lastnikovega razpolaganja, le pravni promet se usmerja na osebo, ki se glede na javni interes šteje za najprimernejšega lastnika nepremičnine.
Glede na to, da tožnik ne želi kupiti celega predmeta pogodbe in ni pripravljen plačati pogodbene cene 205.000,00 EUR, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da ni pripravljen kupiti solastne nepremičnine pod enakimi pogoji, kot jo je kupila druga toženka.
Trditvam o neobstoju soglasja volj (glede cene storitve) nasprotuje ključna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka soglašala, da bo sama doplačala storitev, in rekla, naj zobozdravnica nadaljuje z delom, pred tem pa ji je Z. K. natisnila predračun za storitev.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - motenje posesti - motilno ravnanje - odklop iz električnega omrežja - prepis zvočnega posnetka - relativna bistvena kršitev določb postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - instrukcijski rok - prekoračitev roka - vročitev sodnega pisanja - dokazna ocena - prosta dokazna ocena
Postopanje v nasprotju s 125.a členom Zakona o pravdnem postopku predstavlja relativno kršitev določb postopka. Da bi tožnik s svojim pritožbenim očitkom uspel, bi moral izkazati, da je ravnanje sodišča prve stopnje vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti - pravna narava zahtevka - denarni tožbeni zahtevek - narava terjatve - nedenarna terjatev - dolžniška zamuda - zamuda z izpolnitvijo - rok za izročitev obveznic - vsebina denacionalizacijske odločbe - izpolnitev odločbe
Tožnik ni upravičen do škode, v smislu zakonskih zamudnih obresti, ki bi mu nastala zaradi toženkine zamude pri izpolnitvi denacionalizacijske odločbe, tj. izročitvi obveznic oz. izpolnitvi zapadlih kuponov iz amortizacijskega načrta.