• Najdi
  • 1
  • od 6
  • >
  • >>
  • 1.
    VDS sklep Pdp 1821/2004
    28.1.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03102
    ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 154, 154/1, 155, 155/1.
    stroški postopka - prenehanje delovnega razmerja - nezmožnost razporeditve delavca na drugo ustrezno delo v podjetju
    Individualni delovni spor v katerem delavec zahteva

    ugotovitev nezakonitosti obvestila delodajalca o začasni

    nezmožnosti zagotovitve dela delavcu ter razveljavitev tega

    obvestila, ni spor o prenehanju delovnega razmerja, zato

    sodišče pri odločitvi o stroških postopka ne upošteva 2.

    odst. 22. čl. ZDSS.

     
  • 2.
    odločba II Cp 862/2004
    28.1.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00052412
    ZOR člen 66, 66/1, 66/2. ZD člen 2, 28, 28/5, 34, 34/1. ZPP člen 8, 181, 181/2, 347, 358, 358-1.
    prodajna pogodba - navidezna prodajna pogodba - darilna pogodba - dokazovanje - dokaz z zaslišanjem strank - dokazovanje negativnega dejstva - dokazovanje z indici - posredni dokaz - dokazna ocena - pritožbena obravnava - predmet dedovanja - ugotovitev vrednosti zapuščine - prikrajšanje nujnega deleža - upoštevanje daril
    Tožnici kot dedinji je uspelo dokazati, da je šlo pri obravnavani prodajni pogodbi v resnici za darilno pogodbo in da je bila torej prodajna pogodba navidezna. Med strankami je prikrivala pravo, torej darilno pogodbo (člen 66 ZOR). Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Če prikriva kakšno drugo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.

    V situaciji, ko neposrednih dokazov za tožničino trditev ni in je glede na zapis v listini - kupni pogodbi s podpisom o izročitvi denarja, niti ne more biti, mora tožnici biti dana možnost, da svoje drugačne trditve dokazuje s posrednimi dokazi, torej z indici. Tudi sklenjen krog indicev, torej posrednih dokazov, ima po prepričanju pritožbenega sodišča načeloma enako dokazno moč kot neposredni dokaz. Pri tem je pri presoji tako neposrednih dokazov, ki jih ponujata toženca, kot pri presoji posrednih dokazov, ki jih ponuja tožnica, treba uporabiti zakone logike in splošne življenjske izkušnje, da bi sodišče lahko sprejelo dokazno oceno na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (člen 8 ZPP).

    Čeprav je bilo ugotovljeno, da gre v resnici za darilno pogodbo, pa to še ne pomeni, da nepremičnina spada v zapuščino. V zapuščino bi nepremičnina spadala, če bi šlo za neveljavno pogodbo, kar bi pomenilo, da je bila nepremičnina ob smrti last zapustnika. Če je zapustnik podaril nepremičnino, če je darilna pogodba veljavna in tako je bilo tudi ugotovljeno, tedaj ob smrti nepremičnina ni bila zapustnikova. V zapuščino torej ne spada (člen 2 ZD) in je torej sodišče prve stopnje prav ravnalo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. Drugo vprašanje pa je vrnitev darila oziroma zahtevek v zvezi z nujnim deležem, glede česar je bilo že opozorjeno v odločbi višjega sodišča II Cp 857/2002 z dne 9. 4. 2003, vendar v tej pravdi takega zahtevka tožnica ni postavila.
  • 3.
    VSC sklep Cp 180/2005
    28.1.2005
    DENACIONALIZACIJA
    VSC01091
    ZDen člen 3, 4, 5, 9.
    denacionalizacija - vzajemnost - upravičenec - tuj državljan
    Pravni posel iz čl. 5 ZDen je lahko temelj za denacionalizacijo, če je bil sklenjen v času veljavnosti predpisov iz čl. 3 in 4 ZDen.

    Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča se je uporabljal do 24.8.1973, zato so upoštevni vsi pravni posli sklenjeni do tega datuma.

    Če je fizična oseba v času podržavljenja bila jugoslovanski državljan, v času smrti pa tuj državljan, je upravičenec samo v primeru, če tuja država slovenskim državljanom priznava pravice iz denacionalizacije.

    Vzajemnost je lahko dogovorjena tudi v meddržavnem sporazumu.

     
  • 4.
    VSL sklep II Cpg 1157/2004
    27.1.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05235
    ZPP člen 394, 394/1, 394/1-3, 394, 394/1, 394/1-3.
    odsotnost z naroka - obogatitveni namen
    ZPP kot obnovitveni razlog ureja primer, ko je bila opravljena osebna

    vročitev prve vloge v postopku po 141.čl. istega zakona, takšen način

    vročanja pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v

    nepretrganem trajanju več kot tri mesece. Zakon uporablja pojem

    "stranke", ki je v smislu 1.odst.76.čl. ZPP lahko fizična ali pravna

    oseba. Glede na to, da se citirano besedilo 3.točke 1.odst. 394.čl.

    ZPP sklicuje na 141.čl. ZPP, s katerim je urejeno vročanje s fikcijo

    vročitve tako za fizične kot za pravne osebe, ni pravilno sklepanje,

    da navedene določbe ni mogoče uporabiti za pravno osebo.

     
  • 5.
    VSK sklep II Cpg 137/2004
    27.1.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK01035
    ZGD člen 394, 394. ZN člen 47, 47. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    sprememba družbenika - vpis v sodni register
    Poleg ugovora, da ni bil družbenik izbrisane družbe, ima

    družbenik, za katerega sicer velja domneva iz 4. odst. 27.

    čl. ZFPPod, tudi ugovor, da ni bil njen aktivni družbenik. V

    dokaz teh svojih trditev je predlagala tudi zaslišanje dveh

    prič ter svoje lastno, vendar pa sodišče teh dokazov ni

    izvedlo in je zato bilo dejansko stanje nepopolno

    ugotovljeno. Skladno s spremenjenim Zakonom o izvršbi in

    zavarovanju (novela ZIZ-A), odloči sodišče s sklepom o

    ugovoru tudi o spornih pravno relevantnih dejstvih, ki se

    nanašajo na terjatev. O teh pa lahko odloči le, če izvede

    predlagane dokaze.

     
  • 6.
    VSK sodba I Cpg 92/2004
    27.1.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01049
    ZOR člen 279, 279/1, 279, 279/1. ZOMZO člen 2, 2/3, 2, 2/3.
    zamudne obresti
    Res je, da je bilo v 3. odst. 2. čl. ZOMZO izrecno določeno, da se

    zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi (gre za metodo, ki

    je zgrajena na sistemu obrestnega obrestovanja), in da ZPOMZO takšne

    izrecne določbe več nima, vendar pa je treba upoštevati, da je za

    tisti del obrestne mere zamudnih obresti, ki predstavlja

    revalorizacijo, ZPOMZO pooblastil Banko Slovenije, da s sklepom

    določa temeljno obrestno mero. Prvi takšen sklep je ta banka izdala

    22.12.1995 in je pričel veljati 12.1.1996, v njem pa je določeno (3.

    tč.), da se letna temeljna obrestna mera, veljavna za določen mesec,

    iz mesečne temeljne obrestne mere izračuna na dve decimalni mesti, na

    konformni način. S takšnim načinom, ko je bilo za tisti del obrestne

    mere, ki predstavlja revalorizacijo, določen konformni način

    izračuna, je zakon določil izjemo od prepovedi obrestnega

    obrestovanja iz 1. odst. 279. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih

    (ZOR).

     
  • 7.
    VDS sodba Pdp 2025/2003
    27.1.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03067
    ZDR člen 36, 36.
    prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec
    Tožnica na delovnem mestu na katerega je bila formalno razporejena ni

    delala, ker je tožena stranka upoštevala njene zdravstvene težave.

    Delala je na nekaterih drugih nalogah po odredbi nadrejenih. Kljub

    temu pa ni možen zaključek, da je bila dejansko razporejena na drugo

    delovno mesto. Opravljanje le nekaterih nalog ne pomeni dejanske

    razporeditve na drugo delovno mesto.

    V sodni praksi je bilo sicer nekajkrat zavzeto stališče, da delavec

    ne more biti presežek na delovnem mestu, na katerega je formalno

    razporejen, če dejansko dalj časa po odredbi delodajalca opravlja

    delo na drugem delovnem mestu. Vendar pa gre za izjemne primere, ko

    je delavec po volji delodajalca razporejen na drugo delovno mesto

    brez ustrezne odločbe. Pri tožnici pa iz zgoraj opisanih razlogov ni

    mogoče govoriti o dejanski razporeditvi na drugo delovno mesto.

     
  • 8.
    VSC sodba in sklep Cp 1282/2003
    27.1.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01125
    ZOR člen 178, 178/1, 200, 278, 278/2, 178, 178/1, 200, 278, 278/2.
    odgovornost - odgovornost premikajočih motornih vozil - krivdna odgovornost - višina odškodnine - denarna odškodnina
    Lastnik mopeda, ki zaradi visoke stopnje alkoholiziranosti ni bil zmožen reagirati na dogajanja v prometu, nosi večji delež krivde za trčenje od voznika nasproti vozečega tovornega vozila.

     
  • 9.
    VDS sodba Pdp 1951/2003
    27.1.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03082
    Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51-3.
    odpravnina ob upokojitvi - invalid
    Zaradi zagotovitve enakega obravnavanja in enakega zagotavljanja

    pravic delavcu, ki zaradi invalidnosti in razporeditve na drugo

    delovno mesto prejema nižjo plačo, kot bi jo prejemal, če ne bi bil

    invalid in prerazporejen, je invalidom III. kategorije lahko priznana

    pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu.

    Namen nadomestila je zagotoviti invalidu enak materialni položaj, kot

    ga je imel pred nastankom invalidnosti, saj zaradi slednje ne more

    biti v manj ugodnem položaju od delavcev, ki niso invalidi. Zato je

    potrebno pri odmeri odpravnine upoštevati poleg prejete plače tudi

    nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu.

     
  • 10.
    VDS sklep Kdp 2/2005
    27.1.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03169
    ZSDU člen 20, 30, 52, 52/3, 53, 53/1, 20, 30, 52, 52/3, 53, 53/1.
    kolektivni spor - svet delavcev - volitve sveta delavcev - kršitev določb postopka
    Kršitve 20. in 30. čl. ZSDU nimajo takšne narave, da bi vplivale na

    zakonitost in pravilnost volitev. Tako naravo kršitve ima le določba

    52. čl. ZPDU, ki v 3. odst. izrecno določa, da morajo biti volitve

    organizirane tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci.

     
  • 11.
    VSL sklep I Cpg 1148/2003
    27.1.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05258
    ZPP člen 318, 318.
    zamudna sodba - obrazložitev sodbe
    Pritožbeni razlogi, iz katerih se lahko izpodbija zamudna sodba, so

    omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno

    uporabo materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP).

    Da pa bi stranka lahko uspešno uveljavljala pritožbeni razlog

    pravilne uporabe materialnega prava, mora iz obrazložitve zamudne

    sodbe razbrati, na katera pravno relevantna dejstva, ki jih je

    sodišče povzelo iz tožbenih navedb, je oprlo svojo odločitev in

    katero pravno normo je pri tem uporabilo. V kolikor iz obrazložitve

    zamudne sodbe ti razlogi niso razvidni, je s tem strankam odvzeta

    možnost učinkovitega uveljavljanja navedenega pritožbenega razloga, s

    čimer je kršena ustavna pravica do pravnega sredstva (25. člen

    Ustave).

     
  • 12.
    VSK sklep II Cpg 131/2004
    27.1.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01029
    ZIZ člen 24, 24/4, 34, 34/1, 24, 24/4, 34, 34/1.
    prehod obveznosti - sredstva izvršbe
    Novi dolžnik je res pravni naslednik prvotnega dolžnika,

    vendar je zoper njega možno opraviti izvršbo le s tistimi

    izvršilnimi sredstvi, ki se nanašajo nanj.

     
  • 13.
    VSC sodba Cp 1853/2003
    27.1.2005
    obligacijsko pravo
    VSC01050
    ZOR člen 65, 65.
    prevara
    Povzročitelj zmote je odškodninsko odgovoren za povzročeno škodo.

     
  • 14.
    VDS sklep Pdp 1985/2003
    27.1.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03111
    ZDDO člen 65, 65. Pravila službe v Slovenski vojski člen 94.
    plača - zakonitost postopka
    Če delavec - pilot v Slovenski vojski ukazu o imenovanju na

    določeno dolžnost ne ugovarja po službeni poti, kot je to

    določeno v Pravilih službe v SV (94. točka), lahko sodišče v

    delovnem sporu presoja zgolj zakonitost odločbe o plači, s

    katero je določen količnik. Ugotavljati sme le, ali je

    količnik za izračun osnovne plače določen tako, kot je

    predvideno v formaciji oz. ali je višina količnika določena

    v skladu z ZRPJZ glede na čin, ki ga delavec ima oz. v

    primeru, ko za posamezna delovna mesta določi količnik Vlada

    RS s posebnim sklepom na podlagi 65.člena ZDDO, pa skladnost

    količnika z zakonom.

     
  • 15.
    VDS sklep Pdp 1582/2004
    27.1.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03137
    ZPILDR člen 24, 32, 24, 32.
    plačilo inovacijske nagrade - sodno varstvo
    1. Določbe od 24. do vključno 33. člena Zakona o pravicah

    industrijske lastnine iz delovnega razmerja, ki kot procesno

    predpostavko za vložitev tožbe predvidevajo izveden

    predhodni postopek pred poravnalnim svetom, se ne nanašajo

    le na spore o priznanju inovacij, ampak na vse spore o

    inovacijah - tudi na spore o izplačilih nagrad in višini

    nagrad, če le-te niso bile prej že dogovorjene s pogodbo med

    delavcem in delodajalcem.

    2. Delavcu je bila s pogodbo priznana inovacija in nagrada

    za prvo leto uporabe inovacije, za naslednja leta pa se je

    delodajalec zavezal izdelati izračun letne gospodarske rasti

    in določiti višino nadomestila za tekoče leto. To pomeni, da

    višina nagrade s pogodbo ni bila določena in zato ne gre le

    za pravico, ki jo delavec uveljavlja na podlagi pogodbe,

    ampak za pravico iz inovacije, ki mu je delodajalec ni

    priznal.

     
  • 16.
    VSL sklep I Cpg 1178/2003
    27.1.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL05257
    ZOR člen 939, 939. ZPP člen 213, 213/2, 213, 213/2.
    subrogacija - zavrnitev dokaznega predloga
    Ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni ponudila

    relevantnih navedb, je prostispisna, saj je v vlogi z dne 22.5.2001

    konkretizirano na drugačen način od tožeče stranke opisala okoliščine

    škodnega dogodka. S tem, ko je prvostopno sodišče toženi stranki

    neupravičeno očitalo pomanjkanje trditvene podlage in hkrati zavrnilo

    dokazni predlog, s katerim je tožena stranka dokazovala drugačne

    dejanske okoliščine, kot jih je zatrjevala tožeča stranka, je toženi

    stranki dejansko onemogočila neenakopravno obravnavanje pred

    sodiščem.

     
  • 17.
    VDS sklep Pdp 701/2004
    27.1.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03096
    ZPP člen 76, 278, 278/1, 318, 76, 278, 278/1, 318.
    zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odgovor na tožbo - bistvena kršitev določb postopka
    Če tožena stranka v odgovoru na tožbo izpodbija (le) obstoj

    procesne predpostavke sposobnosti biti stranka, v samo

    vsebino tožbenih navedb pa se ne spušča, se šteje, da v

    celoti nasprotuje tožbenemu zahtevku in da je ustrezno

    obrazložila svoj odgovor na tožbo. Zato je sodišče prve

    stopnje s tem, ko je izdalo zamudno sodbo, zagrešilo

    bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339.čl.

    ZPP.

     
  • 18.
    VSL sklep I Cpg 839/2003
    27.1.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL05604
    ZOR člen 66, 66/1, 66, 66/1. ZPPSL člen 125, 143, 125, 143. ZPP člen 355, 355.
    izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - nadomestna izpolnitev - navidezna pogodba
    Prodajna pogodba, ki je sklenjena z namenom, da bi se poravnale

    terjatve upnika do bodočega stečajnega dolžnika oziroma da bi se

    ustvarili pogoji za pobot, je navidezna pogodba, ki nima učinka med

    strankama.

    Sodišče prve stopnje ni razpravljalo o toženčevem ugovoru, da so

    podane negativne procesne predpostavke za meritorno obravnavanje

    tožbe.

     
  • 19.
    VSL sklep I Cp 2008/2004
    26.1.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50524
    ZD člen 163, 163. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    prekluzija - nova dejstva - novote
    Zgolj pavšalnega pritožbenega navajanja in še drugih stvari, ki naj

    bi spadale v zapuščino, in v pritožbi prvič uveljavljanega

    nasprotovanja izločitvenega zahtevka dedinje, ki ga je dedič v

    zapuščinskem postopku že priznal, ni mogoče upoštevati v pritožbenem

    postopku.

     
  • 20.
    VSL sodba I Cp 1962/2004
    26.1.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50658
    ZTLR člen 24, 25, 26, 24, 25, 26. SPZ člen 54, 54.
    gradnja na tujem zemljišču
    Toženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje

    nepravilno uporabilo določbe ZTLR, ki je začel veljati šele z dnem

    1.9.1980, sporno razmerje pa je nastalo z gradnjo v letu 1973. Zato

    bi moralo sodišče prve stopnje presojati sporno razmerje upoštevajoč

    pravna pravila ODZ (uporabljiva na podlagi Zakona o razveljavitvi

    pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo

    okupacijo) - konkretno na podlagi paragrafa 418 ODZ, ki je izključil

    možnost pridobitve lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na

    tujem svetu, če je šlo za nedobrovernega graditelja, kakršna sta po

    dejanskih ugotovitvah tudi tožnika (graditelja, ki sta vedela, da

    gradita na tujem zemljišču), pri čemer ni določal kakšnega roka za

    uveljavitev opcij lastnika zemljišča, kot ga je kasneje določil 5.

    odstavek 25. člena ZTLR, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje

    v izpodbijani sodbi. Pritožnik ima nadalje tudi prav, ko opozarja, da

    tožnika zahtevata le geometrsko odmero garaže oziroma lastninsko

    pravico na objektu ne pa tudi zemljišča (stavbišču in pripadajočem

    zemljišču, ki je potrebno za redno uporabo objekta). Takšen zahtevek

    pa je celo nesklepčen in s tem prav tako materialnopravno

    neutemeljen. Tako v smislu pravil ODZ kot tudi kasnejših pravil ZTLR

    in sedanjih SPZ, namreč ni mogoče pridobiti lastninske pravice zgolj

    na objektu. Načelo superficies solo cedit uveljavljano ves čas tudi v

    primerih gradnje na tujem svetu (par. 418 in 419 ODZ, členi 24 do 26

    ZTLR in sedaj člen 54. SPZ, ki sicer pridobitve na podlagi gradnje na

    tujem svetu ne pozna več) terja v pravdnem postopku nujno istočasno

    uveljavljanje lastninske pravice tako na objektu kot tudi na

    zemljišču, na katerem objekt stoji (pravna in dejanska povezanost

    stavbe in zemljišča).

     
  • 1
  • od 6
  • >
  • >>