denacionalizacija - vzajemnost - upravičenec - tuj državljan
Pravni posel iz čl. 5 ZDen je lahko temelj za denacionalizacijo, če je bil sklenjen v času veljavnosti predpisov iz čl. 3 in 4 ZDen.
Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča se je uporabljal do 24.8.1973, zato so upoštevni vsi pravni posli sklenjeni do tega datuma.
Če je fizična oseba v času podržavljenja bila jugoslovanski državljan, v času smrti pa tuj državljan, je upravičenec samo v primeru, če tuja država slovenskim državljanom priznava pravice iz denacionalizacije.
Vzajemnost je lahko dogovorjena tudi v meddržavnem sporazumu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052412
ZOR člen 66, 66/1, 66/2. ZD člen 2, 28, 28/5, 34, 34/1. ZPP člen 8, 181, 181/2, 347, 358, 358-1.
prodajna pogodba - navidezna prodajna pogodba - darilna pogodba - dokazovanje - dokaz z zaslišanjem strank - dokazovanje negativnega dejstva - dokazovanje z indici - posredni dokaz - dokazna ocena - pritožbena obravnava - predmet dedovanja - ugotovitev vrednosti zapuščine - prikrajšanje nujnega deleža - upoštevanje daril
Tožnici kot dedinji je uspelo dokazati, da je šlo pri obravnavani prodajni pogodbi v resnici za darilno pogodbo in da je bila torej prodajna pogodba navidezna. Med strankami je prikrivala pravo, torej darilno pogodbo (člen 66 ZOR). Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Če prikriva kakšno drugo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.
V situaciji, ko neposrednih dokazov za tožničino trditev ni in je glede na zapis v listini - kupni pogodbi s podpisom o izročitvi denarja, niti ne more biti, mora tožnici biti dana možnost, da svoje drugačne trditve dokazuje s posrednimi dokazi, torej z indici. Tudi sklenjen krog indicev, torej posrednih dokazov, ima po prepričanju pritožbenega sodišča načeloma enako dokazno moč kot neposredni dokaz. Pri tem je pri presoji tako neposrednih dokazov, ki jih ponujata toženca, kot pri presoji posrednih dokazov, ki jih ponuja tožnica, treba uporabiti zakone logike in splošne življenjske izkušnje, da bi sodišče lahko sprejelo dokazno oceno na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (člen 8 ZPP).
Čeprav je bilo ugotovljeno, da gre v resnici za darilno pogodbo, pa to še ne pomeni, da nepremičnina spada v zapuščino. V zapuščino bi nepremičnina spadala, če bi šlo za neveljavno pogodbo, kar bi pomenilo, da je bila nepremičnina ob smrti last zapustnika. Če je zapustnik podaril nepremičnino, če je darilna pogodba veljavna in tako je bilo tudi ugotovljeno, tedaj ob smrti nepremičnina ni bila zapustnikova. V zapuščino torej ne spada (člen 2 ZD) in je torej sodišče prve stopnje prav ravnalo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. Drugo vprašanje pa je vrnitev darila oziroma zahtevek v zvezi z nujnim deležem, glede česar je bilo že opozorjeno v odločbi višjega sodišča II Cp 857/2002 z dne 9. 4. 2003, vendar v tej pravdi takega zahtevka tožnica ni postavila.
Lastnik mopeda, ki zaradi visoke stopnje alkoholiziranosti ni bil zmožen reagirati na dogajanja v prometu, nosi večji delež krivde za trčenje od voznika nasproti vozečega tovornega vozila.
Pravica upnika, da predlaga več sredstev in predmetov izvršb, tako ob vložitvi predloga za izvršbo, kot tudi kasneje, še ne pomeni, da je tudi vedno upravičen do povrnitve vseh stroškov.