• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Cp 1610/2005
    31.8.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50563
    ZD člen 143, 143.
    izločitev dela zapuščine - pozneje najdeno premoženje
    Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje

    zapuščine na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo. Upoštevalo

    je podatke o premoženju zapustnice, navedene v smrtovnici in to

    zapuščino ločilo od premoženja dedičev. V kolikor bo naknadno s

    sklepom o dedovanju ali dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v

    zapuščino pokojne spada še kakšno drugo premoženje, bo tudi ta del

    zapuščine ločilo od premoženja dedičev, saj se lahko pritožnik glede

    na določbo 2. odst. 143. člena ZD poplača tudi iz naknadno

    najdenega premoženja zapustnice.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cp 3564/2005
    31.8.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50758
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 249, 249/1, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 39.
    izvedenec - nagrada izvedenca
    Izvedencu pripada nagrada tudi za delno opravljeno delo, tudi v

    primeru, ko dela ni mogel v celoti opraviti iz razlogov, ki ne

    izvirajo iz njegove sfere.

     
  • 23.
    VSL sklep I Cp 4082/05
    31.8.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51168
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
    Tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode, ker je

    po izselitvi iz stanovanja s strani toženke, bil prisiljen prositi

    svoje prijatelje za bivanje pri njih, kar naj bi bilo ponižanje, ki

    ga bo težko nadomestiti, prizadeto pa naj bi bilo zaradi brezdomstva

    tudi njegovo osebno dostojanstvo. To po oceni sodišča, ker gre za

    razmerje med prijatelji, ne povzroča pri tožniku težko nadomestljive

    škode kot posledico odvzema stanovanja.

     
  • 24.
    VSL sklep III Cp 2984/2005
    31.8.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL49743
    ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    nadaljevanje izvršbe
    Vprašanje, ali je oseba dejansko izstopila iz izbrisane družbe še

    pred izbrisom, postane pomembno šele pri odločanju o ugovoru zoper

    sklep o izvršbi po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, vloženem

    po izteku roka, in se o tem ne odloča pri izdaji sklepa o

    nadaljevanju izvršilnega postopka.

     
  • 25.
    VSL sklep I Cp 3890/05
    31.8.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51157
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
    začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
    Za izdajo začasne odredba po 2. alineji drugega odstavka 272. člena

    ZIZ ne zadostuje, če tožeča stranka zgolj zatrjuje nastanek škode

    (razloge za to, da bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, da je ta

    škoda težko nadomestljiva).

     
  • 26.
    VSL sklep I Kp 1124/2005
    31.8.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22685
    ZKP člen 87, 89, 375, 375/2, 445, 87, 89, 375, 375/2, 445.
    zavrženje pritožbe
    Roki, določeni v čl. 87 ZKP, se ne smejo podaljševati. Roki se

    računajo na ure, dneve, mesece in leta. Dan, ko je bila opravljena

    vročitev, se ne računa v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi

    naslednji dan. Če je zadnji dan roka državni praznik, ali sobota ali

    nedelja, ko se pri državnem organu ne dela, se izteče rok s pretekom

    prvega delovnika. Ker je bil v času, ko je pritožnik priporočeno na

    pošto oddal pritožbo, delovni dan (ponedeljek), je bila pritožba

    poslana prepozno, saj je bila oddana na pošto priporočeno šele 9 dan,

    čeprav je bil pritožnik pravilno poučen, da je rok za pritožbo 8 dni.

     
  • 27.
    VSC sklep Cp 1422/2005
    31.8.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01165
    ZIZ člen 264, 278, 264, 278.
    ustavitev postopka - zavarovanje - začasna odredba
    Ob pravnomočno zavrnjenem tožbenem zahtevku tožeče stranke bi moralo sodišče 1. stopnje ustaviti postopek zavarovanja in razveljaviti opravljena dejanja po uradni dolžnosti na podlagi 3. odst. 278. čl. in 3. točke 264 čl. ZIZ in ni bilo vezano na predlog tožene stranke ter ni bilo dolžno ugotavljati spremenjenih okoliščin po 2. odst. 278. čl. ZIZ.

     
  • 28.
    VSL sklep IV Cp 3320/2005
    31.8.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50050
    ZIZ člen 257, 263, 265.
    neplačevanje preživnine - predhodna odredba
    Zakon o izvršbi in zavarovanju v 259. členu določa, da sodišče dovoli zavarovanje s predhodno odredbo za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Res je - na kar opozarja dolžnik, da drugi odstavek 263. člena določa, da predhodna odredba lahko traja le osem dni po nastopu pogojev za izvršbo. Res je tudi, da 265. člen določa, da če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik ne predlaga izvršbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji. Vendar ZIZ v prvem odstavku 106. člena določa, da če naloži sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku plačevanje občasnih dajatev, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih v enem letu od dneva vložitve predloga, plačuje dolžnikov dolžnik te dajatve brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. Upnika sta predlagala izdajo sklepa o izvršbi za zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina za zneske preživnine, ki bodo zapadli vsakega petega dne v mesecu v obdobju od januarja 2002 do januarja 2003. Sodišče je predlogu ugodilo in s tem v skladu s citiranim prvim odstavkom 106. člena ZIZ dovolilo tudi izvršbo za te zneske po njihovi zapadlosti. Upnika sta tako izvršbo za te zneske neplačane preživnine že predlagala in izvršba je bila dovoljena, dolžnik pa - kot je ugotovilo sodišče prve stopnje - niti ni zatrjeval, da bi preživninsko obveznost za to obdobje že poravnal.

     
  • 29.
    VSK sodba I Cp 792/2004
    30.8.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01318
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    1. Odškodnina za nepremoženjsko škodo.

    2. Ob nezgodi je bila tožnica stara 25 let. Po poklicu je bila natakarica in zaradi vseh teh posledic je prizadeta tako v vsakodnevnem kot v poklicnem življenju.

     
  • 30.
    VSK sklep I Cp 213/2004
    30.8.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02538
    ZOR člen 177, 177. ZPP člen 8, 286, 339, 339/2-14, 8, 286, 339, 339/2-14.
    objektivna odgovornost - nevarna stvar - ekskulpacijski razlogi - nejasni razlogi
    Kaj je nevarna stvar, iz katere naj bi izvirala povečana nevarnost nastanka škode in zato objektivna odgovornost njenega imetnika, ZOR ne odgovarja, zato je pojem "nevarna stvar" po svoji vsebini pravni standard, ki ga izpolnjuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru.

     
  • 31.
    VSK sodba I Cp 218/2004
    30.8.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01267
    ZZZDR člen 52, 52/2, 52, 52/2.
    zunajzakonska skupnost - skupno premoženje
    Premoženje, ki sta ga partnerja pridobila v času trajanja njune (zunaj)zakonske skupnosti seveda za tožnika, ki je bil tedaj tuj državljan, ni podlaga za pridobitev stvarne pravice, je pa to podlaga za nastanek skupnega premoženja v smislu 2.odst. 52.čl. ZZZDR. Tožniku gre pravica do deleža.

     
  • 32.
    VSK sklep I Cp 804/2004
    30.8.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01317
    ZPP člen 32, 32/1, 482, 482/1-1, 32, 32/1, 482, 482/1-1.
    stvarna pristojnost
    Tožnica ne zatrjuje, da bi bila družbenica tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne gre za gospodarski spor.

     
  • 33.
    VSK sodba I Cp 280/2004
    30.8.2005
    stvarno pravo
    VSK01239
    ZTLR člen 14, 14/1, 14/4, 15, 15/2, 42, 43, 14, 14/1, 14/4, 15, 15/2, 42, 43.
    varstvo solastninske pravice - etažna lastnina
    Pri izvrševanju lastniških upravičenj na skupnih delih so posamezni etažni lastniki omejeni. Tako sme vsak etažni lastnik po določbi 4. in 1.odst. 14. člena ZTLR skupne dele uporabljati v skladu z njihovim namenom, sorazmerno svojemu delu, tako da omogoča normalno uporabo tudi drugim solastnikom.

     
  • 34.
    VSK sklep I Cp 290/2005
    30.8.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01514
    ZZK-1 člen 200, 200/1, 200/3, 200/4, 201, 201/1, 200, 200/1, 200/3, 200/4, 201, 201/1.
    vpis v zemljiško knjigo - zaznamba
    O vpisu in izbrisu zaznambe o pomoti zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa.

     
  • 35.
    VSK sklep II Cp 1058/2005
    30.8.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK01332
    ZZK-1 člen 134, 134.
    predhodna odredba - zastavna pravica
    Plomba je zgolj pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo in ima dvojno funkcijo: objavi, da je bil vložen predlog oz. začet postopek po uradni dolžnosti in da bo vpis, če bo predlogu ugodeno oz., če bo vpis opravljen po uradni dolžnosti, učinkoval že od trenutka vložitve predloga, ter označi, da teče postopek, ki je procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje. Zaključek sklepa, da predznamba zastavne pravice (zaradi prejšnje plombe) ni mogoča in ne bi dosegla namena zavarovanja s predhodno odredbo ter da upnik zanjo niti nima pravnega interesa, je zato zmoten.

     
  • 36.
    VDS sklep Pdp 717/2005
    25.8.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03014
    ZDR člen 88, 88/3, 90, 204, 204/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3.
    pogodba o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe
    Tudi v primeru odpovedi PZ s ponudno nove pogodbe začne 30 dnevni rok

    za vložitev tožbe, določen v 3. odstavku 204. člena ZDR, ki je

    prekluzivne narave in ga ni mogoče podaljšati, teči z dnem vročitve

    odpovedi s ponudbo in ne šele dnem, ko je bila tožniku zaključena

    delovna knjižica po izteku odpovednega roka, po katerem je tožniku

    delovno razmerje prenehalo zaradi nesprejetja ponudbe za sklenitev PZ

    za ustrezno delo in za nedoločen delovni čas (3. odstavek 88. člena

    ZDR).

    Konvencija MOD št. 158 v 3. odstavku 8. člena določa domnevo, da

    delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe (tožbe) v zvezi z

    zakonitostjo odpovedi PZ, če je ni uveljavljal v zakonitem roku,

    vendar to ne pomeni, da je s tem določena tudi narava tega roka. Zato

    v 3. odstavku 204. člena ZDR določen prekluzivni rok ni v nasprotju s

    citirano določbo navedene konvencije.

     
  • 37.
    VDS sklep Pdp 983/2005
    25.8.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03057
    ZJU člen 24, 24/4, 189, 189/3.
    pristojnost delovnega sodišča - razporeditev - sodno varstvo - zavrženje tožbe
    Tožnica je bila razporejena na podlagi 189. člena ZJU, zato ji je bil

    skladno z 3. odstavkom 189. člena ZJU pravilno izdan sklep o prevedbi

    v nov uradniški naziv in razporeditvi po novo sprejeti sistemizaciji

    in ne upravna odločba, saj gre za odločanje o njenih pravicah in

    obveznostih iz delovnjega razmerja in ne za upravno stvar, s katero

    se odloča z upravno odločbo po ZUP.

    Skladno z 4. odstavkom 24. člena ZJU je zoper sklep o pravici iz

    delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod

    pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe.

     
  • 38.
    VDS sklep Pdp 1540/2004
    25.8.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03260
    ZDR člen 181, 181/2, 181, 181/2.
    disciplinski ukrep - denarna kazen - disciplinski postopek
    Disciplinski postopek je izveden v zakonitem 3 mesečnem roku iz

    2. odstavka 181. člena ZDR, če je disciplinski organ delodajalca

    v tem roku odločil o delavčevi disciplinski odgovornosti, čeprav

    je bil sklep o disciplinski ogovornosti delavcu vročen kasneje.

     
  • 39.
    VDS odločba Pdp 360/2004
    25.8.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03011
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    novi ZDR - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odobritev koriščenja letnega dopusta - okoliščine po členu 11O ZDR
    Tožniku koriščenje letnega dopusta ni bilo odobreno na način, kot je bil pri toženi stranki v navadi, zato je tožnik z dela izostal samovoljno in mu je bila PZ zakonito odpovedana. Ker bi takšnemu

    ravnanju tožnika lahko sledili tudi drugi delavci, ki sicer spoštujejo odobrene termine dopustov, kar bi lahko privedlo do tega, da dela ne bi bilo več mogoče organizirati in bi proizvodnja zastala,

    so bile podane okoliščine po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je tožena stranka v podani izredni odpovedi tudi izrecno ugotovila.
  • 40.
    VDS sodba Pdp 315/2005
    25.8.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03025
    ZDR člen 83, 83/3, 84, 84/1, 88, 88/3, 88/5, 97, 97/2, 100, 100/1, 83, 83/3, 84, 84/1, 88, 88/3, 88/5, 97, 97/2, 100, 100/1.
    odpoved delovnega razmerja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - spremenjene razmere
    1. Pri odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne

    pride v poštev določba 1. odst. 84. člena ZDR glede obvestila

    sindikata, saj se ta določba uporablja le v primeru individualne

    odpovedi PZ. V primeru odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz

    poslovnih razlogov je delodajalec o programu razreševanja in

    kriterijih za določitev presežnih delavcev dolžan pisno obvstiti le

    sindikate pri delodajalcu in ne sindikatov, v katere so posamezni

    delavci včlanjeni ali posameznih delavcev (1. odst. 97. člena ZDR).

    Pisno obvestilo o nameravani odpovedi PZ po 3. odstavku 83. člena ZDR

    je delodajalec delavcu dolžan podati le v primeru individualne redne

    odpovedi PZ iz poslovnega razloga. Namen tega obvestila je, da ima

    delavec o nameravani odpovedi PZ možnost obvestiti sindikat, kar pa

    je v primeru t.i. kolektivnih odpustov že po samem zakonu dolžan

    storiti delodajalec (1. odst.97. člena ZDR).

    2. V 100. členu ZDR so kriteriji za določitev presežnih delavcev

    našteti le primeroma. Delodajalec lahko uporabi druge kriterije ali

    drugačen vrstni red kriterijev, pri tem pa ni vezan na določila KP,

    sprejete v času veljavnosti ZDR/90. Delodajalec pa se mora predhodno

    o predlaganih kriterijih posvetovati s sindikati (97/1 člen ZDR),

    vendar na mnenje sindikatov ni vezan, zato soglasje sindikatov glede

    kriterijev ni potrebno.

    3. Če delodajalec odpove PZ večjemu številu delavcev, ni dolžan

    preveriti, ali je posameznega delavca mogoče prekvalificirati ali

    dokvalificirati (3. odst. 88. člena ZDR). V primeru t.i. kolektivnih

    odpustov se ta možnost preveri v programu razreševanja presežnih

    delavcev v okviru ukrepov za preprečitev in omejitev števila odpovedi

    in omilitev škodljiv posledic zaradi odpovedi PZ.

    4. V primeru odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih

    razlogov ne pride v poštev 30 dnevni rok iz 5. odstavka 88. člena

    ZDR, saj ta velja le za individualne odpovedi. Postopek odpovedi PZ

    večjemu številu delavecev je zastavljen drugače (obveščanje

    sindikata, obveščanje zavoda za zaposlovanje) in ga v navedenem roku

    sploh ni mogoče izpeljati.

    5. Tožena stranka je lahko s postopkom odpovedi PZ začela že pred

    1.5.2005 (vstop Slovenije v EU), saj je bilo že pred tem datumom

    jasno, da bo z vstopom v EU skoraj v celoti prenehala potreba po delu

    carinskih referentov.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>