Zakon o izvršbi in zavarovanju v 259. členu določa, da sodišče dovoli zavarovanje s predhodno odredbo za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Res je - na kar opozarja dolžnik, da drugi odstavek 263. člena določa, da predhodna odredba lahko traja le osem dni po nastopu pogojev za izvršbo. Res je tudi, da 265. člen določa, da če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik ne predlaga izvršbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji. Vendar ZIZ v prvem odstavku 106. člena določa, da če naloži sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku plačevanje občasnih dajatev, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih v enem letu od dneva vložitve predloga, plačuje dolžnikov dolžnik te dajatve brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. Upnika sta predlagala izdajo sklepa o izvršbi za zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina za zneske preživnine, ki bodo zapadli vsakega petega dne v mesecu v obdobju od januarja 2002 do januarja 2003. Sodišče je predlogu ugodilo in s tem v skladu s citiranim prvim odstavkom 106. člena ZIZ dovolilo tudi izvršbo za te zneske po njihovi zapadlosti. Upnika sta tako izvršbo za te zneske neplačane preživnine že predlagala in izvršba je bila dovoljena, dolžnik pa - kot je ugotovilo sodišče prve stopnje - niti ni zatrjeval, da bi preživninsko obveznost za to obdobje že poravnal.
Ob pravnomočno zavrnjenem tožbenem zahtevku tožeče stranke bi moralo sodišče 1. stopnje ustaviti postopek zavarovanja in razveljaviti opravljena dejanja po uradni dolžnosti na podlagi 3. odst. 278. čl. in 3. točke 264 čl. ZIZ in ni bilo vezano na predlog tožene stranke ter ni bilo dolžno ugotavljati spremenjenih okoliščin po 2. odst. 278. čl. ZIZ.
ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/3, 192, 154, 154/1, 161, 161/3, 192.
deljena odgovornost - škoda - krivdna odgovornost
Glede na ugotovljeno (in pritožbeno neprerekano) dejstvo, da tožnik ni sam zakrivil škodne nevarnosti, saj nobena od zaslišanih prič ni potrdila navedb tožene stranke, da naj bi tožnik prestavil svečo z mize na polico za svoj hrbet, je po presoji sodišča druge stopnje tožnik zgolj reševal nepričakovano situacijo, deloval je zato, da bi odvrnil drugo škodo. Zato bi moralo prvostopno sodišče tožnikovo ravnanje presojati še po določilu III. odstavka 161. člena ZOR, ki določa, da ima tisti, ki pretrpi škodo pri tem, ko odvrača od drugega škodno nevarnost, pravico zahtevati od njega povrnitev tiste škode, kateri se je smotrno izpostavil. Katera je ta škoda, je odvisno od dejanskih okoliščin primera, katere bo moralo sodišče prve stopnje ob novem sojenju ponovno presoditi. Vsekakor je smotrnost nastale škode odvisna od presoje o razumnosti oškodovančevega (tožnikovega) ukrepanja tako z gledišča lastnega izpostavljanja nevarnosti kot tudi izgledov o uspešnosti takšnega ravnanja.
2. Ob nezgodi je bila tožnica stara 25 let. Po poklicu je bila natakarica in zaradi vseh teh posledic je prizadeta tako v vsakodnevnem kot v poklicnem življenju.
Plomba je zgolj pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo in ima dvojno funkcijo: objavi, da je bil vložen predlog oz. začet postopek po uradni dolžnosti in da bo vpis, če bo predlogu ugodeno oz., če bo vpis opravljen po uradni dolžnosti, učinkoval že od trenutka vložitve predloga, ter označi, da teče postopek, ki je procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje. Zaključek sklepa, da predznamba zastavne pravice (zaradi prejšnje plombe) ni mogoča in ne bi dosegla namena zavarovanja s predhodno odredbo ter da upnik zanjo niti nima pravnega interesa, je zato zmoten.
Pri izvrševanju lastniških upravičenj na skupnih delih so posamezni etažni lastniki omejeni. Tako sme vsak etažni lastnik po določbi 4. in 1.odst. 14. člena ZTLR skupne dele uporabljati v skladu z njihovim namenom, sorazmerno svojemu delu, tako da omogoča normalno uporabo tudi drugim solastnikom.
Premoženje, ki sta ga partnerja pridobila v času trajanja njune (zunaj)zakonske skupnosti seveda za tožnika, ki je bil tedaj tuj državljan, ni podlaga za pridobitev stvarne pravice, je pa to podlaga za nastanek skupnega premoženja v smislu 2.odst. 52.čl. ZZZDR. Tožniku gre pravica do deleža.
Kaj je nevarna stvar, iz katere naj bi izvirala povečana nevarnost nastanka škode in zato objektivna odgovornost njenega imetnika, ZOR ne odgovarja, zato je pojem "nevarna stvar" po svoji vsebini pravni standard, ki ga izpolnjuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru.
Ker je inšpekcija za delo skladno z 3. odstavkom 227. člena ZDR zadržala učinkovanje izredne odpovedi PZ zaradi odpovedi, je tožnici delovno razmerje prenehalo s potekom roka za sodno varstvo (204/3 člen ZDR), v katerem bi lahko skupaj s tožbo vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe o podaljšanju zadržanja učinkovanja prenehanja PZ do odločitve sodišča (88/3 člen ZDR). Zato ji je tožena stranka do tega dne dolžna izplačati nadomestilo plače. Tožnica ni upravičena do nadomestila plače za ves čas do zaposlitve pri drugem delodajalcu, čeprav jo je tožena na podlagi odločbe inšpektorja za delo ponovno prijavila v zavarovanja oz. jo obvestila, naj z delom nadaljuje, ker je zamudila 30 dnevni rok prekluzivni rok za sodno varstvo in je bila njena tožba zavržena. Zato ji je po izteku roka za sodno
varstvo zakonito prenehalo delovno razmerje in za čas po tem datumu ni upravičena do nadomestila plače.