ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/3, 192, 154, 154/1, 161, 161/3, 192.
deljena odgovornost - škoda - krivdna odgovornost
Glede na ugotovljeno (in pritožbeno neprerekano) dejstvo, da tožnik ni sam zakrivil škodne nevarnosti, saj nobena od zaslišanih prič ni potrdila navedb tožene stranke, da naj bi tožnik prestavil svečo z mize na polico za svoj hrbet, je po presoji sodišča druge stopnje tožnik zgolj reševal nepričakovano situacijo, deloval je zato, da bi odvrnil drugo škodo. Zato bi moralo prvostopno sodišče tožnikovo ravnanje presojati še po določilu III. odstavka 161. člena ZOR, ki določa, da ima tisti, ki pretrpi škodo pri tem, ko odvrača od drugega škodno nevarnost, pravico zahtevati od njega povrnitev tiste škode, kateri se je smotrno izpostavil. Katera je ta škoda, je odvisno od dejanskih okoliščin primera, katere bo moralo sodišče prve stopnje ob novem sojenju ponovno presoditi. Vsekakor je smotrnost nastale škode odvisna od presoje o razumnosti oškodovančevega (tožnikovega) ukrepanja tako z gledišča lastnega izpostavljanja nevarnosti kot tudi izgledov o uspešnosti takšnega ravnanja.
ZGD člen 316, 316. ZSReg člen 5, 6, 8, 8/1, 8/2, 5, 6, 8, 8/1, 8/2. ZIZ člen 24, 24/2, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 24/2, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPod člen 27, 35, 27, 35.
načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb postopka - sprememba družbenikov v d. o. o. - deklaratornost vpisa v sodni register - izvršilni naslov zoper družbo, izbrisano po ZFPPod - nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe - pogodba o prenosu poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje upnikovega odgovora na ugovor pred odločitvijo ni vročilo dolžnikoma. V izvršilnem postopku je načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje - v postopku s pravnimi sredstvi. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za vročitev dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa tega izrecno ne določa. Sicer pa v izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. in 2. odstavek 29. člen ZIZ). V konkretnem primeru odgovor upnika na ugovor vsebuje pravna naziranja upnika, sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da za presojo teh narok ni potreben. Glede na to in na omejenost načela kontradiktornosti v izvršilnem postopku tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitana procesna kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.
Vpis spremembe družbenika d. o. o. v sodni register je le deklaratornega značaja. Dolžnikoma je lastnost družbenikov družbe prenehala že s prenosom poslovnih deležev na novega pridobitelja (416. člen ZGD). Sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev oprlo na načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo (1. in 2. odstavek 8. člena ZSReg). S tako razlago je izenačilo učinke tega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar pa je v nasprotju z že omenjenim 416. členom ZGD. To pa pomeni, da zgolj zato, ker ni bil vložen predlog za vpis spremembe družbenikov in višine njihovih vložkov v sodni register (5. in 6. člen ZSReg), dolžnika nista ohranila statusa družbenika d. o. o.
Podlaga za dovolitev izvršbe zoper dolžnika tudi ne more biti pogodba o odstopu poslovnih deležev in njen 2. odstavek 3. člena, po katerem prevzemnik ne odgovarja niti za pogodbene niti za druge obveznosti družbe, ki bi nastale pred vpisom te pogodbe pred pristojnim sodiščem. Izvršilni naslov v obravnavani izvršbi predstavlja sklep sodišča, izdan zoper gospodarsko družbo. Ta sklep je izvršilni naslov le proti družbenikom po ZFPPod izbrisane družbe, dolžnika pa ob izbrisu družbe iz sodnega registra nista bila več njena družbenika. Če pa upnik meni, da je podana pogodbena podlaga za njuno odgovornost, bo moral najprej doseči izdajo izvršilnega naslova zoper njiju.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - razlastitev na podlagi ZJC - status zemljišča
Ko gre za razlastitev po skrajšanem postopku na podlagi 85. člena ZJC, se višina odškodnine ugotavlja glede na status zemljišča ob začetku razlastitvenega postopka - to je z gradnjo oz. rekonstrukcijo
Tožnik ni izgubil upravičenosti, da ga preživljajo starši, če se je po končanem šolanju na srednji stopnji, pridobitvi poklica in zaposlitvi po polnoletnosti odločil nadaljevati šolanje na isti stopnji s ciljem, da si pridobi drug poklic. Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno šolanje, torej izpolnjevanje šolskih obveznosti, ne pa na šolanje na višji stopnji od že dosežene.
Ob pravnomočno zavrnjenem tožbenem zahtevku tožeče stranke bi moralo sodišče 1. stopnje ustaviti postopek zavarovanja in razveljaviti opravljena dejanja po uradni dolžnosti na podlagi 3. odst. 278. čl. in 3. točke 264 čl. ZIZ in ni bilo vezano na predlog tožene stranke ter ni bilo dolžno ugotavljati spremenjenih okoliščin po 2. odst. 278. čl. ZIZ.
Pri izvrševanju lastniških upravičenj na skupnih delih so posamezni etažni lastniki omejeni. Tako sme vsak etažni lastnik po določbi 4. in 1.odst. 14. člena ZTLR skupne dele uporabljati v skladu z njihovim namenom, sorazmerno svojemu delu, tako da omogoča normalno uporabo tudi drugim solastnikom.
Premoženje, ki sta ga partnerja pridobila v času trajanja njune (zunaj)zakonske skupnosti seveda za tožnika, ki je bil tedaj tuj državljan, ni podlaga za pridobitev stvarne pravice, je pa to podlaga za nastanek skupnega premoženja v smislu 2.odst. 52.čl. ZZZDR. Tožniku gre pravica do deleža.
2. Ob nezgodi je bila tožnica stara 25 let. Po poklicu je bila natakarica in zaradi vseh teh posledic je prizadeta tako v vsakodnevnem kot v poklicnem življenju.
Plomba je zgolj pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo in ima dvojno funkcijo: objavi, da je bil vložen predlog oz. začet postopek po uradni dolžnosti in da bo vpis, če bo predlogu ugodeno oz., če bo vpis opravljen po uradni dolžnosti, učinkoval že od trenutka vložitve predloga, ter označi, da teče postopek, ki je procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje. Zaključek sklepa, da predznamba zastavne pravice (zaradi prejšnje plombe) ni mogoča in ne bi dosegla namena zavarovanja s predhodno odredbo ter da upnik zanjo niti nima pravnega interesa, je zato zmoten.
Kaj je nevarna stvar, iz katere naj bi izvirala povečana nevarnost nastanka škode in zato objektivna odgovornost njenega imetnika, ZOR ne odgovarja, zato je pojem "nevarna stvar" po svoji vsebini pravni standard, ki ga izpolnjuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru.
novi ZDR - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odobritev koriščenja letnega dopusta - okoliščine po členu 11O ZDR
Tožniku koriščenje letnega dopusta ni bilo odobreno na način, kot je bil pri toženi stranki v navadi, zato je tožnik z dela izostal samovoljno in mu je bila PZ zakonito odpovedana. Ker bi takšnemu
ravnanju tožnika lahko sledili tudi drugi delavci, ki sicer spoštujejo odobrene termine dopustov, kar bi lahko privedlo do tega, da dela ne bi bilo več mogoče organizirati in bi proizvodnja zastala,
so bile podane okoliščine po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je tožena stranka v podani izredni odpovedi tudi izrecno ugotovila.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 204, 204/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3.
pogodba o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe
Tudi v primeru odpovedi PZ s ponudno nove pogodbe začne 30 dnevni rok
za vložitev tožbe, določen v 3. odstavku 204. člena ZDR, ki je
prekluzivne narave in ga ni mogoče podaljšati, teči z dnem vročitve
odpovedi s ponudbo in ne šele dnem, ko je bila tožniku zaključena
delovna knjižica po izteku odpovednega roka, po katerem je tožniku
delovno razmerje prenehalo zaradi nesprejetja ponudbe za sklenitev PZ
za ustrezno delo in za nedoločen delovni čas (3. odstavek 88. člena
ZDR).
Konvencija MOD št. 158 v 3. odstavku 8. člena določa domnevo, da
delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe (tožbe) v zvezi z
zakonitostjo odpovedi PZ, če je ni uveljavljal v zakonitem roku,
vendar to ne pomeni, da je s tem določena tudi narava tega roka. Zato
v 3. odstavku 204. člena ZDR določen prekluzivni rok ni v nasprotju s