• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Kp 1124/2005
    31.8.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22685
    ZKP člen 87, 89, 375, 375/2, 445, 87, 89, 375, 375/2, 445.
    zavrženje pritožbe
    Roki, določeni v čl. 87 ZKP, se ne smejo podaljševati. Roki se

    računajo na ure, dneve, mesece in leta. Dan, ko je bila opravljena

    vročitev, se ne računa v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi

    naslednji dan. Če je zadnji dan roka državni praznik, ali sobota ali

    nedelja, ko se pri državnem organu ne dela, se izteče rok s pretekom

    prvega delovnika. Ker je bil v času, ko je pritožnik priporočeno na

    pošto oddal pritožbo, delovni dan (ponedeljek), je bila pritožba

    poslana prepozno, saj je bila oddana na pošto priporočeno šele 9 dan,

    čeprav je bil pritožnik pravilno poučen, da je rok za pritožbo 8 dni.

     
  • 22.
    VSL sodba I Cp 1619/2004
    31.8.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50556
    ZOR člen 154, 154.
    škoda, nastala po domači živali - nadzor
    Toženec je moral predvideti gibanje tožnice, tako kot tudi drugih

    najemnikov do vhoda hiše, mimo psa, ki se je prosto gibal znotraj

    ograje.

     
  • 23.
    VSL sklep I Cp 1159/2005
    31.8.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50574
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-4.
    zamudna sodba - nasprotje med dejstvi navedenimi v tožbi in predloženimi dokazi
    Teza o priznanju dejanskih navedb tožeče stranke je dopustna samo pod

    pogojem, da ni razumnih razlogov, ki bi vzbujali dvom v resničnost

    tožnikovih navedb. Če je sam tožnik v dokaz svojih navedb ponudil

    dokaze, s katerimi navedb očitno ni moč dokazati, je nedopustno

    pripisovati tožencu voljo, da s svojo pasivnostjo priznava resničnost

    dejanskih navedb v tožbi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedba

    tožeče stranke, da je bil eden od povzročiteljev škode V. K. v

    neposrednem nasprotju z listino, ki jo je priložila tožbi, to je

    predlogom za izrek vzgojnega ukrepa z dne 19.11.1999, opr. št. Ktm

    118/98-5-VN/MŽ, iz katerega izhaja, da sta 8.12.1997 v osebni

    avtomobil tožeče stranke vlomila prvi toženec B. F. in tretji toženec

    D. O., zoper katerega je tožeča stranka tožbo umaknila.

     
  • 24.
    VSL sklep III Cp 3876/2005
    31.8.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49751
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 323, 323/2, 339, 339/2, 339/2-14, 323, 323/2, 339, 339/2, 339/2-14.
    sklep
    Ker sodnica ni podpisala sklepa, ki so ga stranke prejele v overjenem

    podpisu, je tak sklep neobstoječ in ga je treba razveljaviti.

     
  • 25.
    VSL sklep IV Cp 3320/2005
    31.8.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50050
    ZIZ člen 257, 263, 265.
    neplačevanje preživnine - predhodna odredba
    Zakon o izvršbi in zavarovanju v 259. členu določa, da sodišče dovoli zavarovanje s predhodno odredbo za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Res je - na kar opozarja dolžnik, da drugi odstavek 263. člena določa, da predhodna odredba lahko traja le osem dni po nastopu pogojev za izvršbo. Res je tudi, da 265. člen določa, da če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik ne predlaga izvršbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji. Vendar ZIZ v prvem odstavku 106. člena določa, da če naloži sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku plačevanje občasnih dajatev, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih v enem letu od dneva vložitve predloga, plačuje dolžnikov dolžnik te dajatve brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. Upnika sta predlagala izdajo sklepa o izvršbi za zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina za zneske preživnine, ki bodo zapadli vsakega petega dne v mesecu v obdobju od januarja 2002 do januarja 2003. Sodišče je predlogu ugodilo in s tem v skladu s citiranim prvim odstavkom 106. člena ZIZ dovolilo tudi izvršbo za te zneske po njihovi zapadlosti. Upnika sta tako izvršbo za te zneske neplačane preživnine že predlagala in izvršba je bila dovoljena, dolžnik pa - kot je ugotovilo sodišče prve stopnje - niti ni zatrjeval, da bi preživninsko obveznost za to obdobje že poravnal.

     
  • 26.
    VSC sklep Cp 1422/2005
    31.8.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01165
    ZIZ člen 264, 278, 264, 278.
    ustavitev postopka - zavarovanje - začasna odredba
    Ob pravnomočno zavrnjenem tožbenem zahtevku tožeče stranke bi moralo sodišče 1. stopnje ustaviti postopek zavarovanja in razveljaviti opravljena dejanja po uradni dolžnosti na podlagi 3. odst. 278. čl. in 3. točke 264 čl. ZIZ in ni bilo vezano na predlog tožene stranke ter ni bilo dolžno ugotavljati spremenjenih okoliščin po 2. odst. 278. čl. ZIZ.

     
  • 27.
    VSC sklep Cp 831/2005
    31.8.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01206
    ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/3, 192, 154, 154/1, 161, 161/3, 192.
    deljena odgovornost - škoda - krivdna odgovornost
    Glede na ugotovljeno (in pritožbeno neprerekano) dejstvo, da tožnik ni sam zakrivil škodne nevarnosti, saj nobena od zaslišanih prič ni potrdila navedb tožene stranke, da naj bi tožnik prestavil svečo z mize na polico za svoj hrbet, je po presoji sodišča druge stopnje tožnik zgolj reševal nepričakovano situacijo, deloval je zato, da bi odvrnil drugo škodo. Zato bi moralo prvostopno sodišče tožnikovo ravnanje presojati še po določilu III. odstavka 161. člena ZOR, ki določa, da ima tisti, ki pretrpi škodo pri tem, ko odvrača od drugega škodno nevarnost, pravico zahtevati od njega povrnitev tiste škode, kateri se je smotrno izpostavil. Katera je ta škoda, je odvisno od dejanskih okoliščin primera, katere bo moralo sodišče prve stopnje ob novem sojenju ponovno presoditi. Vsekakor je smotrnost nastale škode odvisna od presoje o razumnosti oškodovančevega (tožnikovega) ukrepanja tako z gledišča lastnega izpostavljanja nevarnosti kot tudi izgledov o uspešnosti takšnega ravnanja.

     
  • 28.
    VDS sodba Psp 371/2005
    31.8.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03692
    ZZVZZ člen 34, 84, 85, 34, 84, 85. ZUP člen 260, 261, 260, 261. ZDSS-1 člen 21, 81/2, 21, 81/2.
    nadomestilo plače - zdravstveno zavarovanje
    Osebni zdravnik ali zdravniška komisija je v primeru ugotovitve

    izpolnjenih pogojev dolžna predlagati začetek postopka za

    uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja.

    Pri odločanju o zakonitosti odločbe ZZZS o nadomestilu plače oz.

    priznanju pravice do nadomestila plače, je potrebno odločiti o

    začasni nezmožnosti za delo in izpolnjevanju pogojev za priznanje

    pravice do denarnega nadomestila, prav tako pa tudi o času

    začasne nezmožnosti za delo.

     
  • 29.
    VSK sklep I Cp 804/2004
    30.8.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01317
    ZPP člen 32, 32/1, 482, 482/1-1, 32, 32/1, 482, 482/1-1.
    stvarna pristojnost
    Tožnica ne zatrjuje, da bi bila družbenica tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne gre za gospodarski spor.

     
  • 30.
    VSK sodba I Cp 792/2004
    30.8.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01318
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    1. Odškodnina za nepremoženjsko škodo.

    2. Ob nezgodi je bila tožnica stara 25 let. Po poklicu je bila natakarica in zaradi vseh teh posledic je prizadeta tako v vsakodnevnem kot v poklicnem življenju.

     
  • 31.
    VSK sklep I Cp 213/2004
    30.8.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02538
    ZOR člen 177, 177. ZPP člen 8, 286, 339, 339/2-14, 8, 286, 339, 339/2-14.
    objektivna odgovornost - nevarna stvar - ekskulpacijski razlogi - nejasni razlogi
    Kaj je nevarna stvar, iz katere naj bi izvirala povečana nevarnost nastanka škode in zato objektivna odgovornost njenega imetnika, ZOR ne odgovarja, zato je pojem "nevarna stvar" po svoji vsebini pravni standard, ki ga izpolnjuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru.

     
  • 32.
    VSK sodba I Cp 218/2004
    30.8.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01267
    ZZZDR člen 52, 52/2, 52, 52/2.
    zunajzakonska skupnost - skupno premoženje
    Premoženje, ki sta ga partnerja pridobila v času trajanja njune (zunaj)zakonske skupnosti seveda za tožnika, ki je bil tedaj tuj državljan, ni podlaga za pridobitev stvarne pravice, je pa to podlaga za nastanek skupnega premoženja v smislu 2.odst. 52.čl. ZZZDR. Tožniku gre pravica do deleža.

     
  • 33.
    VSK sklep I Cp 290/2005
    30.8.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01514
    ZZK-1 člen 200, 200/1, 200/3, 200/4, 201, 201/1, 200, 200/1, 200/3, 200/4, 201, 201/1.
    vpis v zemljiško knjigo - zaznamba
    O vpisu in izbrisu zaznambe o pomoti zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa.

     
  • 34.
    VSK sodba I Cp 280/2004
    30.8.2005
    stvarno pravo
    VSK01239
    ZTLR člen 14, 14/1, 14/4, 15, 15/2, 42, 43, 14, 14/1, 14/4, 15, 15/2, 42, 43.
    varstvo solastninske pravice - etažna lastnina
    Pri izvrševanju lastniških upravičenj na skupnih delih so posamezni etažni lastniki omejeni. Tako sme vsak etažni lastnik po določbi 4. in 1.odst. 14. člena ZTLR skupne dele uporabljati v skladu z njihovim namenom, sorazmerno svojemu delu, tako da omogoča normalno uporabo tudi drugim solastnikom.

     
  • 35.
    VSK sklep II Cp 1058/2005
    30.8.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK01332
    ZZK-1 člen 134, 134.
    predhodna odredba - zastavna pravica
    Plomba je zgolj pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo in ima dvojno funkcijo: objavi, da je bil vložen predlog oz. začet postopek po uradni dolžnosti in da bo vpis, če bo predlogu ugodeno oz., če bo vpis opravljen po uradni dolžnosti, učinkoval že od trenutka vložitve predloga, ter označi, da teče postopek, ki je procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje. Zaključek sklepa, da predznamba zastavne pravice (zaradi prejšnje plombe) ni mogoča in ne bi dosegla namena zavarovanja s predhodno odredbo ter da upnik zanjo niti nima pravnega interesa, je zato zmoten.

     
  • 36.
    VDS sklep Pdp 717/2005
    25.8.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03014
    ZDR člen 88, 88/3, 90, 204, 204/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3.
    pogodba o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe
    Tudi v primeru odpovedi PZ s ponudno nove pogodbe začne 30 dnevni rok

    za vložitev tožbe, določen v 3. odstavku 204. člena ZDR, ki je

    prekluzivne narave in ga ni mogoče podaljšati, teči z dnem vročitve

    odpovedi s ponudbo in ne šele dnem, ko je bila tožniku zaključena

    delovna knjižica po izteku odpovednega roka, po katerem je tožniku

    delovno razmerje prenehalo zaradi nesprejetja ponudbe za sklenitev PZ

    za ustrezno delo in za nedoločen delovni čas (3. odstavek 88. člena

    ZDR).

    Konvencija MOD št. 158 v 3. odstavku 8. člena določa domnevo, da

    delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe (tožbe) v zvezi z

    zakonitostjo odpovedi PZ, če je ni uveljavljal v zakonitem roku,

    vendar to ne pomeni, da je s tem določena tudi narava tega roka. Zato

    v 3. odstavku 204. člena ZDR določen prekluzivni rok ni v nasprotju s

    citirano določbo navedene konvencije.

     
  • 37.
    VDS sklep Psp 340/2005
    25.8.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03668
    ZDSS člen 28, 28/1, 28/6, 30, 28, 28/1, 28/6, 30. ZPP člen 318, 318/1, 354, 354/1, 318, 318/1, 354, 354/1.
    zamudna sodba
    Če toženec odgovori na tožbo, pa ne pride na prvi narok za glavno

    obravnavo, je ob izpolnjevanju ostalih predpostavk iz 318. člena

    ZPP mogoče zamudno sodbo po 1. odstavku 28. člena ZDSS zakonito

    izdati le, če je hkrati izpolnjen še pogoj iz 6. odstavka 28.

    člena ZDSS (da sta bili stranki v vabilu na prvi narok opozorjeni

    na posledice izostanka).

     
  • 38.
    VDS sodba Pdp 315/2005
    25.8.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03025
    ZDR člen 83, 83/3, 84, 84/1, 88, 88/3, 88/5, 97, 97/2, 100, 100/1, 83, 83/3, 84, 84/1, 88, 88/3, 88/5, 97, 97/2, 100, 100/1.
    odpoved delovnega razmerja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - spremenjene razmere
    1. Pri odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne

    pride v poštev določba 1. odst. 84. člena ZDR glede obvestila

    sindikata, saj se ta določba uporablja le v primeru individualne

    odpovedi PZ. V primeru odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz

    poslovnih razlogov je delodajalec o programu razreševanja in

    kriterijih za določitev presežnih delavcev dolžan pisno obvstiti le

    sindikate pri delodajalcu in ne sindikatov, v katere so posamezni

    delavci včlanjeni ali posameznih delavcev (1. odst. 97. člena ZDR).

    Pisno obvestilo o nameravani odpovedi PZ po 3. odstavku 83. člena ZDR

    je delodajalec delavcu dolžan podati le v primeru individualne redne

    odpovedi PZ iz poslovnega razloga. Namen tega obvestila je, da ima

    delavec o nameravani odpovedi PZ možnost obvestiti sindikat, kar pa

    je v primeru t.i. kolektivnih odpustov že po samem zakonu dolžan

    storiti delodajalec (1. odst.97. člena ZDR).

    2. V 100. členu ZDR so kriteriji za določitev presežnih delavcev

    našteti le primeroma. Delodajalec lahko uporabi druge kriterije ali

    drugačen vrstni red kriterijev, pri tem pa ni vezan na določila KP,

    sprejete v času veljavnosti ZDR/90. Delodajalec pa se mora predhodno

    o predlaganih kriterijih posvetovati s sindikati (97/1 člen ZDR),

    vendar na mnenje sindikatov ni vezan, zato soglasje sindikatov glede

    kriterijev ni potrebno.

    3. Če delodajalec odpove PZ večjemu številu delavcev, ni dolžan

    preveriti, ali je posameznega delavca mogoče prekvalificirati ali

    dokvalificirati (3. odst. 88. člena ZDR). V primeru t.i. kolektivnih

    odpustov se ta možnost preveri v programu razreševanja presežnih

    delavcev v okviru ukrepov za preprečitev in omejitev števila odpovedi

    in omilitev škodljiv posledic zaradi odpovedi PZ.

    4. V primeru odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih

    razlogov ne pride v poštev 30 dnevni rok iz 5. odstavka 88. člena

    ZDR, saj ta velja le za individualne odpovedi. Postopek odpovedi PZ

    večjemu številu delavecev je zastavljen drugače (obveščanje

    sindikata, obveščanje zavoda za zaposlovanje) in ga v navedenem roku

    sploh ni mogoče izpeljati.

    5. Tožena stranka je lahko s postopkom odpovedi PZ začela že pred

    1.5.2005 (vstop Slovenije v EU), saj je bilo že pred tem datumom

    jasno, da bo z vstopom v EU skoraj v celoti prenehala potreba po delu

    carinskih referentov.

     
  • 39.
    VSL sodba I Cpg 282/2005
    25.8.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07431
    ZOR člen 219, 219.
    najemnina - uporabnina
    Uporabnina je sicer v določenih dejanskih situacijah lahko enaka najemnini. Vendar pa v dani dejanski situaciji, ko tožena stranka poslovnih prostorov po razvezi pogodbe ni več uporabljala za celostno opravljanje grafične dejavnosti, temveč le kot skladišče in kot pisarniške prostore, torej le za del dejavnosti, njena korist od uporabe prostorov ne more biti enaka višini najemnine, ki je bila dogovorjena za uporabo poslovnih prostorov v namen opravljanja grafične dejavnosti tožene stranke.

     
  • 40.
    VSL sklep I Cpg 151/05
    25.8.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL05312
    ZPP člen 152, 154, 154/1, 152, 154, 154/1.
    stroški postopka - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom - začetek stečajnega postopka
    Zato je treba šteti, da je toženi stranki nastala terjatev do plačila

    stroškov v razmerju do tožeče stranke šele z izdajo sodbe, to je dne

    23.11.2004. Gre tako za terjatev, ki je nastala po začetku stečajnega

    postopka nad tožečo stranko. Iz doslej razloženega sledi, da terjatve

    o povračilu stroškov po prepričanju pritožbenega sodišča ni moč

    razdeliti na posamezne postavke za posamezna procesna dejanja.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>