• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Kp 1124/2005
    31.8.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22685
    ZKP člen 87, 89, 375, 375/2, 445, 87, 89, 375, 375/2, 445.
    zavrženje pritožbe
    Roki, določeni v čl. 87 ZKP, se ne smejo podaljševati. Roki se

    računajo na ure, dneve, mesece in leta. Dan, ko je bila opravljena

    vročitev, se ne računa v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi

    naslednji dan. Če je zadnji dan roka državni praznik, ali sobota ali

    nedelja, ko se pri državnem organu ne dela, se izteče rok s pretekom

    prvega delovnika. Ker je bil v času, ko je pritožnik priporočeno na

    pošto oddal pritožbo, delovni dan (ponedeljek), je bila pritožba

    poslana prepozno, saj je bila oddana na pošto priporočeno šele 9 dan,

    čeprav je bil pritožnik pravilno poučen, da je rok za pritožbo 8 dni.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cp 3876/2005
    31.8.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49751
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 323, 323/2, 339, 339/2, 339/2-14, 323, 323/2, 339, 339/2, 339/2-14.
    sklep
    Ker sodnica ni podpisala sklepa, ki so ga stranke prejele v overjenem

    podpisu, je tak sklep neobstoječ in ga je treba razveljaviti.

     
  • 23.
    VSL sklep III Cp 2984/2005
    31.8.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL49743
    ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    nadaljevanje izvršbe
    Vprašanje, ali je oseba dejansko izstopila iz izbrisane družbe še

    pred izbrisom, postane pomembno šele pri odločanju o ugovoru zoper

    sklep o izvršbi po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, vloženem

    po izteku roka, in se o tem ne odloča pri izdaji sklepa o

    nadaljevanju izvršilnega postopka.

     
  • 24.
    VSL sklep II Cp 3435/2005
    31.8.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50968
    ZPP člen 160, 160/1, 160, 160/1. SPZ člen 107, 108, 110, 107, 108, 110. ZZK-1 člen 133, 133/3, 133, 133/3.
    izvršilni stroški - pravda za nedopustnost izvršbe
    Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo specialno določbo 1.

    odstavka 160. člena ZPP, po kateri v primeru, če se v izločitveni

    pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče

    ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku

    utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih,

    odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. V konkretnem

    primeru je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo

    tožbenemu zahtevku za nedopustnost izvršbe (izločitvena pravda),

    svojo odločitev pa oprlo na zaključek, da je upoštevaje podatke

    zemljiške knjige in načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige

    prvotožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno

    mislila, da na dolžnikovi, drugotoženčevi solastninski pravici do

    1/10 pri vl.štev. 120, k.o. N. ne obstajajo pravice drugih. Takšen

    dejanski zaključek prvostopnega sodišča poskuša sicer pritožnica

    izpodbiti s trditvijo, da je v izvršilnem postopku že predložila

    ustrezne dokaze o etažni lastnini stanovanj, pri čemer pa sicer ne

    pojasni, katere ustrezne dokaze je v tej smeri predlagala. Takšen

    ustrezen dokaz pa bi lahko predstavljal le ustrezen pravni posel oz.

    sporazum vseh solastnikov o delitvi solastnine v etažno lastnino na

    stanovanjski hiši, v kateri se nahajajo tudi prostori pravdnih

    strank, ali pa ustrezna odločba sodišča, na podlagi katerih bi se

    lahko v zemljiško knjigo vpisala etažna lastnina (primerjaj določbe

    107. 108 in 110. člena SPZ in določbo 3. odstavka 133. člena ZZK-1).

     
  • 25.
    VDS sodba Psp 199/2004
    31.8.2005
    ZAPOSLOVANJE
    VDS03710
     
    zavarovanje za primer brezposelnosti - aktivna politika zaposlovanja - prekvalifikacija
    Kadar je na trgu dela v določenem času in določenem okolju dovolj

    potreb po delu s poklicno izobrazbo, ki jo ima brezposelna oseba,

    ni upoštevna njena želja za prekvalifikacijo iz enega v drug

    poklic, saj je primarna naloga aktivne politike zaposlovanja v

    zagotovitvi ustrezne ali primerne zaposlitve s posredovanjem

    dela.

     
  • 26.
    VSL sklep I Kp 427/2005
    31.8.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22682
    ZKP člen 95, 95/4, 95, 95/4.
    oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
    Ob izdaji sodbe sodišča prve in druge stopnje se je še utemeljeno

    pričakovalo, da bo obdolženka lahko našla zaposlitev in povrnila

    stroške kazenskega postopka. Ker zaposlitve ni dobila (potrdilo

    zavoda za zaposlovanje) obstaja razlog za oprostitev plačila stroškov

    postopka.

     
  • 27.
    VSL sklep III Cp 3564/2005
    31.8.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50758
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 249, 249/1, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 39.
    izvedenec - nagrada izvedenca
    Izvedencu pripada nagrada tudi za delno opravljeno delo, tudi v

    primeru, ko dela ni mogel v celoti opraviti iz razlogov, ki ne

    izvirajo iz njegove sfere.

     
  • 28.
    VSL sklep I Cp 496/05
    31.8.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51170
    ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pobotni ugovor - izrek sodbe - dopolnilna sodba
    V izreku sodbe je sodišče prve stopnje ugodilo delu tožbenega

    zahtevka, obenem pa ni odločilo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki

    je bila uveljavljena zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP), niti

    ni odločilo, da pobotni ugovor morda ni dopusten. Utemeljeno torej

    pritožba očita, da sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti, saj o

    pobotnem ugovoru nima razlogov (in tudi ne odločitve). Pritožbe tudi

    ni mogoče šteti za predlog za izdajo dopolnilne sodbe, s katero naj

    sodišče odloči (le) še o pobotnem ugovoru, saj je prikazani izrek

    sodbe prve stopnje mogoč le ob predpostavki, da ugovor pobota ni

    dopusten ali da terjatev, ki je uveljavljena zaradi pobota, ne

    obstoji - torej v določenem obsegu že prejudicira odločitev o

    pobotnem ugovoru.

     
  • 29.
    VSK sodba I Cp 792/2004
    30.8.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01318
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    1. Odškodnina za nepremoženjsko škodo.

    2. Ob nezgodi je bila tožnica stara 25 let. Po poklicu je bila natakarica in zaradi vseh teh posledic je prizadeta tako v vsakodnevnem kot v poklicnem življenju.

     
  • 30.
    VSK sklep II Cp 1058/2005
    30.8.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK01332
    ZZK-1 člen 134, 134.
    predhodna odredba - zastavna pravica
    Plomba je zgolj pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo in ima dvojno funkcijo: objavi, da je bil vložen predlog oz. začet postopek po uradni dolžnosti in da bo vpis, če bo predlogu ugodeno oz., če bo vpis opravljen po uradni dolžnosti, učinkoval že od trenutka vložitve predloga, ter označi, da teče postopek, ki je procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje. Zaključek sklepa, da predznamba zastavne pravice (zaradi prejšnje plombe) ni mogoča in ne bi dosegla namena zavarovanja s predhodno odredbo ter da upnik zanjo niti nima pravnega interesa, je zato zmoten.

     
  • 31.
    VSK sklep I Cp 290/2005
    30.8.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01514
    ZZK-1 člen 200, 200/1, 200/3, 200/4, 201, 201/1, 200, 200/1, 200/3, 200/4, 201, 201/1.
    vpis v zemljiško knjigo - zaznamba
    O vpisu in izbrisu zaznambe o pomoti zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa.

     
  • 32.
    VSK sodba I Cp 218/2004
    30.8.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01267
    ZZZDR člen 52, 52/2, 52, 52/2.
    zunajzakonska skupnost - skupno premoženje
    Premoženje, ki sta ga partnerja pridobila v času trajanja njune (zunaj)zakonske skupnosti seveda za tožnika, ki je bil tedaj tuj državljan, ni podlaga za pridobitev stvarne pravice, je pa to podlaga za nastanek skupnega premoženja v smislu 2.odst. 52.čl. ZZZDR. Tožniku gre pravica do deleža.

     
  • 33.
    VSK sklep I Cp 213/2004
    30.8.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02538
    ZOR člen 177, 177. ZPP člen 8, 286, 339, 339/2-14, 8, 286, 339, 339/2-14.
    objektivna odgovornost - nevarna stvar - ekskulpacijski razlogi - nejasni razlogi
    Kaj je nevarna stvar, iz katere naj bi izvirala povečana nevarnost nastanka škode in zato objektivna odgovornost njenega imetnika, ZOR ne odgovarja, zato je pojem "nevarna stvar" po svoji vsebini pravni standard, ki ga izpolnjuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru.

     
  • 34.
    VSK sodba I Cp 280/2004
    30.8.2005
    stvarno pravo
    VSK01239
    ZTLR člen 14, 14/1, 14/4, 15, 15/2, 42, 43, 14, 14/1, 14/4, 15, 15/2, 42, 43.
    varstvo solastninske pravice - etažna lastnina
    Pri izvrševanju lastniških upravičenj na skupnih delih so posamezni etažni lastniki omejeni. Tako sme vsak etažni lastnik po določbi 4. in 1.odst. 14. člena ZTLR skupne dele uporabljati v skladu z njihovim namenom, sorazmerno svojemu delu, tako da omogoča normalno uporabo tudi drugim solastnikom.

     
  • 35.
    VSK sklep I Cp 804/2004
    30.8.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01317
    ZPP člen 32, 32/1, 482, 482/1-1, 32, 32/1, 482, 482/1-1.
    stvarna pristojnost
    Tožnica ne zatrjuje, da bi bila družbenica tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne gre za gospodarski spor.

     
  • 36.
    VDS odločba Pdp 360/2004
    25.8.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03011
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    novi ZDR - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odobritev koriščenja letnega dopusta - okoliščine po členu 11O ZDR
    Tožniku koriščenje letnega dopusta ni bilo odobreno na način, kot je bil pri toženi stranki v navadi, zato je tožnik z dela izostal samovoljno in mu je bila PZ zakonito odpovedana. Ker bi takšnemu

    ravnanju tožnika lahko sledili tudi drugi delavci, ki sicer spoštujejo odobrene termine dopustov, kar bi lahko privedlo do tega, da dela ne bi bilo več mogoče organizirati in bi proizvodnja zastala,

    so bile podane okoliščine po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je tožena stranka v podani izredni odpovedi tudi izrecno ugotovila.
  • 37.
    VSL sodba I Cpg 282/2005
    25.8.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07431
    ZOR člen 219, 219.
    najemnina - uporabnina
    Uporabnina je sicer v določenih dejanskih situacijah lahko enaka najemnini. Vendar pa v dani dejanski situaciji, ko tožena stranka poslovnih prostorov po razvezi pogodbe ni več uporabljala za celostno opravljanje grafične dejavnosti, temveč le kot skladišče in kot pisarniške prostore, torej le za del dejavnosti, njena korist od uporabe prostorov ne more biti enaka višini najemnine, ki je bila dogovorjena za uporabo poslovnih prostorov v namen opravljanja grafične dejavnosti tožene stranke.

     
  • 38.
    VDS sodba Pdp 1525/2004
    25.8.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03038
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved - razlog
    Nakup in postavitev optičnega sortirnega stroja v oddelku, v katerem

    je delala tožnica, s katerim se je v celoti avtomatiziralo prejšnje

    ročno sortiranje in prebiranje elementov, pomeni organizacijsko

    rešitev po 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR, zaradi katere je delo

    tožnice postalo nepotrebno. S tem je izkazan poslovni razlog za

    odpoved PZ, tožena stranka pa je postopek odpovedi tudi pravilno

    izvedla, zato je tožnici zakonito redno prenehala PZ iz poslovnega

    razloga.

     
  • 39.
    VDS sodba Pdp 315/2005
    25.8.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03025
    ZDR člen 83, 83/3, 84, 84/1, 88, 88/3, 88/5, 97, 97/2, 100, 100/1, 83, 83/3, 84, 84/1, 88, 88/3, 88/5, 97, 97/2, 100, 100/1.
    odpoved delovnega razmerja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - spremenjene razmere
    1. Pri odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne

    pride v poštev določba 1. odst. 84. člena ZDR glede obvestila

    sindikata, saj se ta določba uporablja le v primeru individualne

    odpovedi PZ. V primeru odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz

    poslovnih razlogov je delodajalec o programu razreševanja in

    kriterijih za določitev presežnih delavcev dolžan pisno obvstiti le

    sindikate pri delodajalcu in ne sindikatov, v katere so posamezni

    delavci včlanjeni ali posameznih delavcev (1. odst. 97. člena ZDR).

    Pisno obvestilo o nameravani odpovedi PZ po 3. odstavku 83. člena ZDR

    je delodajalec delavcu dolžan podati le v primeru individualne redne

    odpovedi PZ iz poslovnega razloga. Namen tega obvestila je, da ima

    delavec o nameravani odpovedi PZ možnost obvestiti sindikat, kar pa

    je v primeru t.i. kolektivnih odpustov že po samem zakonu dolžan

    storiti delodajalec (1. odst.97. člena ZDR).

    2. V 100. členu ZDR so kriteriji za določitev presežnih delavcev

    našteti le primeroma. Delodajalec lahko uporabi druge kriterije ali

    drugačen vrstni red kriterijev, pri tem pa ni vezan na določila KP,

    sprejete v času veljavnosti ZDR/90. Delodajalec pa se mora predhodno

    o predlaganih kriterijih posvetovati s sindikati (97/1 člen ZDR),

    vendar na mnenje sindikatov ni vezan, zato soglasje sindikatov glede

    kriterijev ni potrebno.

    3. Če delodajalec odpove PZ večjemu številu delavcev, ni dolžan

    preveriti, ali je posameznega delavca mogoče prekvalificirati ali

    dokvalificirati (3. odst. 88. člena ZDR). V primeru t.i. kolektivnih

    odpustov se ta možnost preveri v programu razreševanja presežnih

    delavcev v okviru ukrepov za preprečitev in omejitev števila odpovedi

    in omilitev škodljiv posledic zaradi odpovedi PZ.

    4. V primeru odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih

    razlogov ne pride v poštev 30 dnevni rok iz 5. odstavka 88. člena

    ZDR, saj ta velja le za individualne odpovedi. Postopek odpovedi PZ

    večjemu številu delavecev je zastavljen drugače (obveščanje

    sindikata, obveščanje zavoda za zaposlovanje) in ga v navedenem roku

    sploh ni mogoče izpeljati.

    5. Tožena stranka je lahko s postopkom odpovedi PZ začela že pred

    1.5.2005 (vstop Slovenije v EU), saj je bilo že pred tem datumom

    jasno, da bo z vstopom v EU skoraj v celoti prenehala potreba po delu

    carinskih referentov.

     
  • 40.
    VDS sklep Psp 340/2005
    25.8.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03668
    ZDSS člen 28, 28/1, 28/6, 30, 28, 28/1, 28/6, 30. ZPP člen 318, 318/1, 354, 354/1, 318, 318/1, 354, 354/1.
    zamudna sodba
    Če toženec odgovori na tožbo, pa ne pride na prvi narok za glavno

    obravnavo, je ob izpolnjevanju ostalih predpostavk iz 318. člena

    ZPP mogoče zamudno sodbo po 1. odstavku 28. člena ZDSS zakonito

    izdati le, če je hkrati izpolnjen še pogoj iz 6. odstavka 28.

    člena ZDSS (da sta bili stranki v vabilu na prvi narok opozorjeni

    na posledice izostanka).

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>