ZGD člen 316, 316. ZSReg člen 5, 6, 8, 8/1, 8/2, 5, 6, 8, 8/1, 8/2. ZIZ člen 24, 24/2, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 24/2, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPod člen 27, 35, 27, 35.
načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb postopka - sprememba družbenikov v d. o. o. - deklaratornost vpisa v sodni register - izvršilni naslov zoper družbo, izbrisano po ZFPPod - nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe - pogodba o prenosu poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje upnikovega odgovora na ugovor pred odločitvijo ni vročilo dolžnikoma. V izvršilnem postopku je načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje - v postopku s pravnimi sredstvi. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za vročitev dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa tega izrecno ne določa. Sicer pa v izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. in 2. odstavek 29. člen ZIZ). V konkretnem primeru odgovor upnika na ugovor vsebuje pravna naziranja upnika, sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da za presojo teh narok ni potreben. Glede na to in na omejenost načela kontradiktornosti v izvršilnem postopku tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitana procesna kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.
Vpis spremembe družbenika d. o. o. v sodni register je le deklaratornega značaja. Dolžnikoma je lastnost družbenikov družbe prenehala že s prenosom poslovnih deležev na novega pridobitelja (416. člen ZGD). Sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev oprlo na načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo (1. in 2. odstavek 8. člena ZSReg). S tako razlago je izenačilo učinke tega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar pa je v nasprotju z že omenjenim 416. členom ZGD. To pa pomeni, da zgolj zato, ker ni bil vložen predlog za vpis spremembe družbenikov in višine njihovih vložkov v sodni register (5. in 6. člen ZSReg), dolžnika nista ohranila statusa družbenika d. o. o.
Podlaga za dovolitev izvršbe zoper dolžnika tudi ne more biti pogodba o odstopu poslovnih deležev in njen 2. odstavek 3. člena, po katerem prevzemnik ne odgovarja niti za pogodbene niti za druge obveznosti družbe, ki bi nastale pred vpisom te pogodbe pred pristojnim sodiščem. Izvršilni naslov v obravnavani izvršbi predstavlja sklep sodišča, izdan zoper gospodarsko družbo. Ta sklep je izvršilni naslov le proti družbenikom po ZFPPod izbrisane družbe, dolžnika pa ob izbrisu družbe iz sodnega registra nista bila več njena družbenika. Če pa upnik meni, da je podana pogodbena podlaga za njuno odgovornost, bo moral najprej doseči izdajo izvršilnega naslova zoper njiju.
Plomba je zgolj pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo in ima dvojno funkcijo: objavi, da je bil vložen predlog oz. začet postopek po uradni dolžnosti in da bo vpis, če bo predlogu ugodeno oz., če bo vpis opravljen po uradni dolžnosti, učinkoval že od trenutka vložitve predloga, ter označi, da teče postopek, ki je procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje. Zaključek sklepa, da predznamba zastavne pravice (zaradi prejšnje plombe) ni mogoča in ne bi dosegla namena zavarovanja s predhodno odredbo ter da upnik zanjo niti nima pravnega interesa, je zato zmoten.
2. Ob nezgodi je bila tožnica stara 25 let. Po poklicu je bila natakarica in zaradi vseh teh posledic je prizadeta tako v vsakodnevnem kot v poklicnem življenju.
Premoženje, ki sta ga partnerja pridobila v času trajanja njune (zunaj)zakonske skupnosti seveda za tožnika, ki je bil tedaj tuj državljan, ni podlaga za pridobitev stvarne pravice, je pa to podlaga za nastanek skupnega premoženja v smislu 2.odst. 52.čl. ZZZDR. Tožniku gre pravica do deleža.
Kaj je nevarna stvar, iz katere naj bi izvirala povečana nevarnost nastanka škode in zato objektivna odgovornost njenega imetnika, ZOR ne odgovarja, zato je pojem "nevarna stvar" po svoji vsebini pravni standard, ki ga izpolnjuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru.
Pri izvrševanju lastniških upravičenj na skupnih delih so posamezni etažni lastniki omejeni. Tako sme vsak etažni lastnik po določbi 4. in 1.odst. 14. člena ZTLR skupne dele uporabljati v skladu z njihovim namenom, sorazmerno svojemu delu, tako da omogoča normalno uporabo tudi drugim solastnikom.
Ker je inšpekcija za delo skladno z 3. odstavkom 227. člena ZDR zadržala učinkovanje izredne odpovedi PZ zaradi odpovedi, je tožnici delovno razmerje prenehalo s potekom roka za sodno varstvo (204/3 člen ZDR), v katerem bi lahko skupaj s tožbo vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe o podaljšanju zadržanja učinkovanja prenehanja PZ do odločitve sodišča (88/3 člen ZDR). Zato ji je tožena stranka do tega dne dolžna izplačati nadomestilo plače. Tožnica ni upravičena do nadomestila plače za ves čas do zaposlitve pri drugem delodajalcu, čeprav jo je tožena na podlagi odločbe inšpektorja za delo ponovno prijavila v zavarovanja oz. jo obvestila, naj z delom nadaljuje, ker je zamudila 30 dnevni rok prekluzivni rok za sodno varstvo in je bila njena tožba zavržena. Zato ji je po izteku roka za sodno
varstvo zakonito prenehalo delovno razmerje in za čas po tem datumu ni upravičena do nadomestila plače.
Uporabnina je sicer v določenih dejanskih situacijah lahko enaka najemnini. Vendar pa v dani dejanski situaciji, ko tožena stranka poslovnih prostorov po razvezi pogodbe ni več uporabljala za celostno opravljanje grafične dejavnosti, temveč le kot skladišče in kot pisarniške prostore, torej le za del dejavnosti, njena korist od uporabe prostorov ne more biti enaka višini najemnine, ki je bila dogovorjena za uporabo poslovnih prostorov v namen opravljanja grafične dejavnosti tožene stranke.