UPRAVNI SPOR – CIVILNO PROCESNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS1013884
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZEKom člen 19, 19/7.
telekomunikacije - dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve – vprašanje zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe – jasno zakonsko besedilo – Skupna stališča ERG
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident v obravnavani zadevi pri opredelitvi prvega vprašanja (pravilnost določitve revidentke za OPTM in pravilnost naložitve izpodbijanega cenovnega ukrepa) in tretjega vprašanja (skladnost izpodbijanega cenovnega ukrepa s tretjim odstavkom 120. člena ZEKom) ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe (ki je sicer predmet vsebinske presoje dovoljene revizije) samo po sebi ne more biti pomembno pravno vprašanje kot razlog za dovoljenost revizije.
Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje razlage sedmega odstavka 120. člena ZEKom glede tega, ali mora Agencija obvezno upoštevati Skupna stališča ERG in ta predstavljajo zavezujoč pravni akt, ni pomembno pravno vprašanje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. V sedmem odstavku 19. člena ZEKom je namreč izrecno predvideno, da je Agencija dolžna upoštevati priporočila Evropske komisije (in smiselno enako tudi skupna stališča ERG, ki predstavljajo usklajena evropska priporočila pri regulaciji upoštevnih trgov), čeprav niso pravno zavezujoča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 92. ZEKom člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/4. Splošni akt o določitvi upoštevnih trgov (Ur. l. RS, št. 18/2008) člen 3, 4, 4/1. Splošni akt o določitvi upoštevnih trgov (Ur. l. RS, št. 77/2004) člen 3, 3-15.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - veljavnost odločbe o ponovni - določitvi OPTM – odsotnost razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM - splošni akt o določitvi upoštevnega trga – določen oziroma določljivo opredeljen upoštevni trg – analiza upoštevnih trgov – seznanitev z listinami in dokazi
Po presoji Vrhovnega sodišča iz določb ZEKom (prvi odstavek 21. člena, prvi odstavek 22. člena, četrti odstavek 22. člena) izhaja, da nova regulatorna odločba o (ponovni) določitvi OPTM po naravi stvari nadomesti prejšnjo odločbo o določitvi OPTM. Če Agencija v novi odločbi prejšnje regulatorne odločbe ne razveljavi, to na zakonitost nove regulatorne odločbe ne vpliva, saj iz narave pravnega odločanja pri predhodni regulaciji trga izhaja, da ko se uveljavi nova regulatorna odločba, ki je izdana na podlagi določb ZEKom (četrti odstavek 22. člena), prejšnja regulatorna odločba preneha veljati sama po sebi.
Po presoji Vrhovnega sodišča iz 21. člena ZEKom izhaja, da Agencija z analizo podrobneje opredeli upoštevni trg, ki je s splošnim aktom že določen oziroma določljivo opredeljen (tako Vrhovno sodišče kot tudi v zadevi X Ips 492/2008).
Predhodna določba prvega odstavka 4. člena Splošnega akta 2008 ima po presoji Vrhovnega sodišča določno vsebino in jo je z razlago mogoče enopomensko opredeliti ter določa, da je predmetni upoštevni trg lahko predmet predhodnega urejanja, če prestane test (v Priporočilu predpisanih) treh meril, odkazuje pa na uporabo Splošnega akta 2004, ki pa v 15. točki 3. člena predmetni upoštevni trg izrecno določa. Glede na to je bil v obravnavani zadevi predmetni upoštevni trg določljivo opredeljen s Splošnim aktom, Agencija pa je z analizo le podrobneje opredelila, kateri produkti oziroma storitve se na njem nahajajo glede na trenutno stanje tehnologije in konkurence.
telekomunikacije – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – neopredeljeno in ni konkretizirano pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje „vrednot v slovenskem pravnem redu in slovenski družbi ter vprašanje dejanskega varstva potrošnikov v Sloveniji“, revident ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Z navedbami, da izpodbijana sodba pomeni „hude posledice za potrošnike, saj si za ureditev tega področja prizadevajo tudi drugi potrošniki, skupna vrednost vseh teh, navidezno majhnih sporov presega milijone evrov“, revident še ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - TELEKOMUNIKACIJE
VS2006123
ZP-1 člen 156, 156-1. ZEKom člen 22, 24, 141, 147, 151, 151/1-2, 151/1-5, 151/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – pravna opredelitev - naložitev, sprememba, ohranitev ali razveljavitev obveznosti operaterjem s pomembno tržno močjo – obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ne morejo biti predmet (ponovnega) ugotavljanja okoliščine, povezane z izpolnjevanjem obveznosti, povezanih z zagotavljanjem enakega obravnavanja oziroma konkretno zagotavljanje samostojnega širokopasovnega dostopa. Okvir presoje Vrhovnega sodišča je vsebina pravnomočnih odločb.
TELEKOMUNIKACIJE - VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR
VS4002114
ZUS-1 člen 19. ZPOmk-1 člen 16.
telekomunikacije - udeleženci postopka - postopek sodnega varstva pred Uradom za varstvo konkurence - zahteva za priznanje položaja stranke
Pri obravnavi zahteve za priznanje položaja stranke v tem postopku sodnega varstva je bistveno, da predlagateljici v postopku pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence ni bil priznan status stranke udeleženke. Predlagateljica sama navaja, da zahteve za stransko udeležbo v roku 30 dni od relevantne objave sklepa niti ni podala, saj je pričakovala uvedbo postopka zaradi kršitve 102. člena PDEU zoper tožečo stranko pred Evropsko komisijo. S tem pa je predlagateljica izgubila procesno možnost priznanja statusa stranske udeleženke (že) v upravnem postopku pred toženo stranko, kar pa posledično vpliva tudi na njeno pravico do udeležbe v tem postopku (prvi odstavek 19. člena ZUS-1 v zvezi s šestim odstavkom 143. člena ZUP in tretjim odstavkom 16. člena ZPOmK-1).
ZUS-1 člen 28, 28/1, 52, 71, 71/2, 83, 83/2-2, 83/2-3. ZEKom člen 19, 19/4, 19/5, 19/6.
telekomunikacije – dovoljenost revizije – zavrženje revizije - zelo hude posledice za stranko – pomembno pravno vprašanje - obvezno upoštevanje smernic Evropske komisije – dopolnjevanje tožbenih navedb – jasno zakonsko besedilo – splošna razlaga pravnih institutov – vprašanje po vsebini zadeve – vprašanje, bistveno za odločitev – predhodno odločanje SES (SEU) – standard natančnosti in konkretiziranosti opredelitve – trditveno in dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanja, ki jih izpostavlja revidentka v reviziji, niso pomembna pravna vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe (ki je sicer predmet vsebinske presoje dovoljene revizije) samo po sebi namreč ne more biti pomembno pravno vprašanje kot razlog za dovoljenost revizije.
Vprašanje skladnosti Priporočila Komisije z načelom prepovedi diskriminacije po PEU ni pomembno pravno vprašanje, ker ni bistveno za odločitev v obravnavani zadevi. Agencija namreč pri uporabi predpostavke učinkovitega operaterja ni odločila na podlagi Priporočila, ki sicer predlaga določitev 20 % tržnega deleža minimalnega učinkovitega obsega, ampak je odločila na podlagi izsledkov predhodno opravljenega postopka analize upoštevnega trga in upoštevaje specifiko slovenskega trga uporabila 25 % tržni delež.
Vprašanje razlage šestega odstavka 19. člena ZEKom glede tega, ali mora Agencija obvezno upoštevati smernice (in priporočila) Evropske Komisije, ni pomembno pravno vprašanje, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.
Vprašanje razlage prvega odstavka 28. člena ZUS-1 glede dopolnjevanja tožbenih navedb z navedbami materialnega prava in opredelitvami do odgovora na tožbo se nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, zato ni pomembno pravno vprašanje.
ZVVJTO člen 2, 6. ZUP člen 1, 2, 279, 279/1-1. ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 37, 37/2, 64/1-4, 64/68, 94, 94/1.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – lokalna skupnost kot vmesni upravičenec – vračanje dejanskim končnim upravičencem – ni upravna zadeva – ničnost upravne odločbe - izrek ničnosti po uradni dolžnosti – kršitev materialnega prava
Pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje dejanskim končnim upravičencem, ki temelji na določbi 6. člena ZVVJTO, ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava oziroma za upravno zadevo, prav tako pa določbe ZVVJTO ne dajejo podlage, da bi občinski upravni organ odločal v upravnem postopku ali izdal upravno odločbo.
Odločba, ki je izdana v upravnem postopku, v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, se lahko izreče po uradni dolžnosti za nično ves čas postopka.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZEKom člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/4, 118, 118/1. ZUP člen 220, 223, 223/1.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve – jasno zakonsko besedilo – razveljavitev prejšnje odločbe o določitvi OPTM - dopolnilna odločba – določitev veljavnost glavne odločbe – upoštevni trg - odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določbe 22. člena ZEKom in prvega odstavka 220. člena ZUP dajejo jasen odgovor, da Agencija lahko izda dopolnilno odločbo, s katero odloči o vprašanju, ki je bilo predmet postopka (vprašanje razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM), pa z glavno odločbo o njem ni odločilo, saj bi glede na četrti odstavek 22. člena ZEKom o vprašanju razveljavitve prejšnje odločbe morala odločiti.
Neutemeljen je revizijski očitek odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in v zvezi s tem sklicevanje na zadevo VIII Ips 126/99 z dne 23. 11. 1999, saj gre v citirani zadevi za drugačno pravno in dejansko stanje kot v obravnavani zadevi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZEKom člen 22, 22/1. ZUP člen 130.
dovoljenost revizije – določitev operaterja s pomembno tržno močjo – pomembno pravno vprašanje - odločanje v enotnem postopku ali v ločenih postopkih - jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso izkazane – odstop od sodne prakse Sodišče Evropske unije ni podan
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določba petega odstavka 22. člena ZEKom, po kateri je izrecno predvideno, da je za isti trg lahko izdanih več odločb, daje jasen odgovor, da vodenje enotnega postopka za določitev operaterja s pomembno tržno močjo zoper več relevantnih operaterjev ni obvezno, ampak lahko Agencija o statusu vsakega posamičnega operaterja odločbi z ločeno odločbo.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka obstoja zelo hudih posledic ni izkazala z navedbami, da je iz analize upoštevnega trga, na podlagi katere je bila revidentka z izpodbijano odločbo določena za operaterja s pomembno tržno močjo in so ji bile naložene obveznosti, razvidno, da gre za obveznost velikosti več milijonov EUR in za regulacijo cen, ki zadeva pretežni del revidentkinega poslovanja, saj v reviziji ni pojasnila, na kakšen način obveznosti vplivajo oziroma bodo vplivale na obseg njenega poslovanja in teh posledic tudi ni z ničemer izkazala.
revizija – dovoljenost – zavrženje – trditveno in dokazno breme - sodba SEU C-426/05 – zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca – postopek določitve operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo – zelo hude posledice – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Revidentka z navedbami, da se v obravnavani zadevi odloča o ustavni pravici po 23. členu Ustave Republike Slovenije, odločanje o ustavnih pravicah pa samo po sebi vedno predstavlja odločanje o pomembnem pravnem vprašanju, po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je predmet upravnega spora v obravnavani zadevi zakonitost sklepa o zavrnitvi revidentkine pravice do stranske udeležbe v postopku določitve druge družbe (in ne nje) za operaterja s pomembno tržno močjo, se z izpodbijanim sklepom ni odločalo o regulaciji revidentkinih cen, revidentka pa v reviziji tudi ni pojasnila, ali in na kakšen način obveznosti, naložene tej družbi (in ne revidentki) vplivajo na obseg njenega poslovanja, kolikšna bi sploh bila njihova vrednost in teh posledic tudi ni z ničemer izkazala.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 92. ZEKom člen 56, 56/1, 56/2. Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo elementov oštevilčenja člen 13, 13/4, 14, 14/4. Direktiva 2002/20/ES uvodna izjava 32, člen 13.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – določitev števila točk za uporabo radijskih frekvenc – merila za določitev števila točk
Pri določitvi števila točk za uporabo radijskih frekvenc se uporabijo merila iz drugega odstavka 56. člena ZEKom, bodisi posamezno ali v kombinaciji. Uporaba merila števila občin pri ovrednotenju faktorja E po 13. členu Pravilnika, ki spada v merilo „pokrivanja“ (ne pa v merilo gostote prebivalstva), je zato zakonita.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZEKom člen 9, 9/2, 9/5, 95, 95/1, 125, 125/2, 129. Direktiva evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) člen 6, 7.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - spor med operaterji - cena zaključevanja govornih klicev v omrežju - odločanje agencije o razumnosti predlagane cene - postopek sodelovanja javnosti - postopek notifikacije pri Evropski komisiji - sodelovanje z drugimi regulativnimi organi - načelo lojalne razlage
V primeru ugotavljanja razumnosti predlagane cene zaključevanja klicev v postopku reševanja medoperaterskega spora ni treba postopka vpliva javnosti ter postopka sodelovanja Agencije z drugimi regulativnimi organi in Evropsko komisijo obvezno izvesti v vsakem primeru, ampak samo, kadar so za to izpolnjeni pogoji po 95. in 125. členu ZEKom.
ZEKom člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 144. ZUS-1 člen 74, 74/3, 76.
pritožba – opravljena glavna obravnava sodišča prve stopnje - obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja – goli bitni tok - samostojni širokopasovni dostop – operaterski dostop z bitnim tokom – pogojevanje z naročniškim razmerjem za PSTN oziroma ISDN priključek – predlog za opravo glavne obravnave – postopek analize upoštevanega trga – izvajanje nadzora nad regulatorno odločbo – izrecna ali posredna (implicitna) naložitev obveznosti
Ker tožeči stranki z regulatorno odločbo tožene stranke obveznost zagotavljanja golega bitnega toka ni bila naložena, je tožena stranka v izpodbijani odločbi nezakonito ugotovila, da je tožeča stranka kršila obveznost enakega obravnavanja po 3. točki regulatorne odločbe, ker bitnega toka ni zagotavljala na način, ki ni zahteval hkratnega obstoja naročniškega razmerja za PSTN/ISDN priključek. Tožena stranka tako ni imela podlage za sprejem naloženih ukrepov za odpravo nepravilnosti po drugem odstavku 144. člena ZEKom, zato je sodišče prve stopnje izpodbijano nadzorstveno odločbo tožene stranke utemeljeno razveljavilo.
ZUS-1 člen 5, 36, 36/1-4, 83, 83/4. ZEKom člen 9, 9/1, 9/2, 9/4.
dovoljenost revizije – zagotovitev operaterskega dostopa - delna odločba, ki je po vsebini sklep – pravni interes - posredovanje Agencije – operaterski spor – pogajanje med operaterjema
Ker Agencija z izpodbijano delno odločbo (ki je sicer po vsebini sklep, zoper katerega upravni spor glede na 5. člen ZUS-1 ni dopusten) še ni odločila o samem zahtevku stranke o rešitvi spora med operaterjema po vsebini v smislu določb četrtega odstavka 9. člena ZEKom, ampak samo o postopkovnih vprašanjih, revidentka s svojo revizijo ni izkazala pravnega interesa za njeno vložitev.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje - trditveno in dokazno breme
Pri zatrjevanju neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje mora revident opraviti primerjavo za odločitev pomembnega pravnega vprašanja in dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, s katero utemeljuje neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje ter utemeljiti, v čem je zatrjevana neenotnost glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev in to vprašanje konkretno navesti.
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZIS člen 107. URS člen 39. EKČP člen 10.
začasna odredba - internetno prirejanje iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - težko popravljiva škoda (za ponudnika) ni verjetno izkazana
Trditev tožeče stranke, da se ji s spornim sklepom nalaga, da v nasprotju z 39. členom Ustave RS in 10. členom EKČP poseže v pravico svojih naročnikov in javnosti do obveščenosti ter do svobode informacij, glede na predstavljeno dejansko stanje ne zadostuje za presojo, da je tožeča stranka izkazala zakonski pogoj za izdajo zahtevane začasne odredbe.
telekomunikacije - začasna odredba – odložitev izvršitve izpodbijanega akta - načelo sorazmernosti – težko popravljiva škoda – prizadetost javne koristi
Sodišče prve stopnje je v skladu z načelom sorazmernosti štelo, da je tožena stranka kot neodvisen regulatorni organ ukrepala zaradi zaščite javne koristi, njeni ukrepi pa so namenjeni zagotavljanju učinkovite konkurence in zaščiti drugih izvajalcev poštnih storitev in končnih poštnih uporabnikov.
pritožba – stranska udeležba – položaj stranke – pravni interes - procesne predpostavke – obnova postopka – sodelovanje v postopku določitve operaterja s pomembno tržno močjo – zavrženje tožbe – aktivna legitimacija za vložitev tožbe
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v upravnem postopku izdaje odločbe o spremembi odločbe o dodelitvi radijske frekvence je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.
V skladu z načelom zakonitosti (v davčnem pravu) se pri odmeri javno-finančnih dajatev uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša taka (davčna) obveznost, razen v primeru, če novi zakon glede teh obveznosti določa drugače.
Pravica do odmere pristojbine ne zastara med trajanjem upravnega in sodnega postopka, v katerih se odloča o zakonitosti odmerne odločbe.
pritožba – stranska udeležba – položaj stranke – pravni interes - procesne predpostavke – obnova postopka – sodba SES C-426/05 - sodelovanje v postopku določitve operaterja s pomembno tržno močjo – zavrženje tožbe – aktivna legitimacija za vložitev tožbe - odstop od sodne prakse SES – supremacija prava EU
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v upravnem postopku določitve operaterja s pomembno tržno močjo je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.