dodatek za stalnost - delovna doba pri delodajalcu - plačilo razlike plače
Ker ustavni zakon določa zagotavljanje pridobljenih pravic vojaškim osebam, ki "nadaljujejo delo" oziroma "nadaljujejo službo v Teritorialni obrambi Republike Slovenije", je sodišče tudi glede dela na vojaški dolžnosti oziroma poklicnega opravljanja vojaške službe v smislu določb 98.f člena ZObr predhodno delo tožnika v aktivni službi v JLA utemeljeno štelo za opravljanje vojaške službe v sestavah, ki so bile vsaj glede tožnikovih statusnih, socialnih in drugih pravic, torej tudi pravic, ki izhajajo iz delovne dobe za čas poklicnega opravljanja vojaške službe, izenačene z delom v Teritorialni obrambi Republike Slovenije.
Stavka mora biti nujna, primerna in sorazmerna, ker se ji nasproti postavi pravica delodajalca do lastnine (določba 33. člena Ustave RS) in svobodne gospodarske pobude. To pomeni, da za majhno korist stavka ni primerna, če povzroči velike težave ali škodo. Seveda pa to ne pomeni, da se lahko stavka v tej smeri posebej omejuje, saj vsaka stavka posega tako v lastnino delodajalca kot tudi v njegovo gospodarsko pobudo. Pri tem je vedno treba upoštevati, da je stavka tudi po prvem odstavku 1. člena zakona o stavki (Zstk - Uradni list SFRJ, št. 23/91) organizirana prekinitev dela delavcev za uresničitev ekonomskih in socialnih pravic in interesov, ocena sorazmernosti pa je največkrat možna šele takrat, ko je stavke konec in ko so jasni njeni rezultati. Določene omejitve sicer dopušča že drugi odstavek 77. člena Ustave RS, s katerim pa ni omejena pravica do sindikalne svobode, ampak le pravica do stavke. Ta se lahko omeji, če je to zahteva javne koristi, kar pomeni, da je odločilen samo objektiven kriterij. Omejitve stavke so tako dopustne, razlagati pa jih je treba ozko, ker je treba vedno upoštevati, da je stavka bistveno sredstvo uveljavljanja in varstva delavčevih socialnih in ekonomskih pravic.
Ker pravice do stavke, razen v skladu z ustavo in zakonom (pa še v tem primeru je vprašljiva skladnost zakonskih omejitev z ustavo), ni mogoče omejevati, je treba storiti vse, da stavka poteka ves čas zakonito in pod popolno kontrolo organizatorjev. Že prva nezakonitost povzroči, da je stavka od takrat dalje pa do prekinitve nezakonita, saj ima vsaka nezakonitost lahko tudi posledice, ki tako ali drugače vplivajo na potek celotne stavke.
Revizijo je vložila delavka občinske uprave, ki ima sicer opravljen pravniški državni izpit in jo je za vložitev revizije pooblastil župan. Vendar to ne spremeni dejstva, da revizije ni vložila oseba, ki jo po ZPP edina lahko vloži.
Zahtevki iz desetih pogodb, sklenjenih na različne dni v obdobju med 3.6. in 25.11.1992, z različnimi zneski, nimajo enake dejanske podlage. Čeprav je bilo vseh deset terjatev odstopljenih z eno pogodbo o odstopu, se zaradi tega terjatve niso spojile v eno samo. Terjatve so ostale še naprej enake, saj cesija načeloma spremeni zgolj upnikovo osebo, v ostalem pa terjatev načeloma ni spremenjena.
ZGD člen 1, 1/3-1, 72, 159, 162, 162/1.ZPP člen 374, 374/1, 482, 482/1-1, 490.
vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski spor - tiha družba
Družba je tiha družba le, če imetnik podjetja (nosilec tihe družbe) tudi po sklenitvi družbene pogodbe še naprej nastopa kot imetnik podjetja. Odločilno za odločitev, ali je nastala tiha družba ali družba zasebnega prava je torej, ali je imetnik podjetja še naprej edini upravičen, da opravlja pravnoposlovna ravnanja v razmerju do tretjih. Če je, je nastala tiha družba. Imetnik podjetja (nosilec tihe družbe) je lahko fizična oseba, ki ima pravni položaj podjetnika (čl. 72 in nasl. ZGD).
Sodišče ne more razporejati delavcev na konkretna delovna mesta, ali v tem primeru na vojaške dolžnosti. Praviloma tudi delodajalcu ne more nalagati kaj takega, saj je razporejanje delavcev v izključni pristojnosti delodajalca.
Ker ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena Poslovnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi opredeljuje podobno, kot je ZDR (1990) v 29. členu opredelil operativne razloge, zaradi katerih je lahko delavcu v posledici prenehanja potreb po njegovem delu prenehalo delovno razmerje, in glede na določbe ZDR o možnosti določanja višjih pravic (tudi višje odpravnine) v KP, je imela komisija za razlago KP dejavnosti podlago za razlago, da se določbe 24. člena KP dejavnosti glede višine odpravnine uporabljajo tudi po uveljavitvi ZDR (razlaga komisije objavljena v Ur. l. RS, št. 33/03).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - sodnik porotnik
Status sodnika porotnika, ki mu je mandat že potekel, se ne uvršča med tehtne razloge za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v sporu, v katerem taka fizična oseba nastopa kot stranka.
V izpodbijani sodbi ni niti stališča delodajalca niti opredelitve sodišča, ali in zakaj neupravičena odsotnost z dela v spornem primeru predstavlja za delodajalca tako resen in utemeljen razlog, da je tožnici utemeljeno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, kot to predvideva drugi odstavek 88. člena ZDR. Ta razlog mora po določbi drugega odstavka 82. člena ZDR dokazati delodajalec in ni v pristojnosti sodišča, da bi ga samo ugotavljalo. Sodišče lahko stališča in razloge delodajalca samo prouči in nato odloči (oceni), ali zadoščajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi (taka je tudi zahteva 9. člena Konvencije MOD 158, o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca) ali ne.
Po določbi 7. alineje 75. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) preneha pogodba o zaposlitvi v primerih, ki jih določa zakon. Po določbi drugega odstavka 58. člena ZVrt je določeno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za varuhom(injam), ki na dan uveljavitve zakona niso imeli ustrezne izobrazbe. Ker je po ugotovitvah nižjih sodišč, ki jih stranke niti niso izpodbijale, tožnica sklenila delovno razmerje za nedoločen čas s toženo stranko šele 10.7.2001, to pomeni, da jo je tožena stranka sprejela v delovno razmerje za nedoločen čas skoraj pet let po uveljavitvi zakona in to kljub temu, da tožnica ob sprejemu ni izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta pomočnice vzgojiteljice. Zato ji delovno razmerje ni moglo prenehati iz razloga po drugem odstavku 58. člena ZVrt po 7. alineji 75. člena ZDR. Je pa v sklepu o sklenitvi delovnega razmerja bil tožnici postavljen pogoj, da mora tožnica doseči ustrezno izobrazbo, ki jo določa ZVrt do 1.9.2003. Ta rok sicer ni povsem skladen z določbami ZVrt, ki predpisuje, do kdaj morajo delavci (ki so v delovnem razmerju ob uveljavitvi zakona) izpolniti izobrazbene pogoje, ki jih predpisuje zakon, vsekakor pa tako določen rok tako toženo stranko kot tudi tožnico zavezuje. Vendar pa v sklepu o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas z dne 10. julija 2001 postavljen pogoj ne pomeni, da bi zaradi njega tožnici lahko delovno razmerje prenehalo po določbi 75. člena ZDR in ob uporabi drugega odstavka 58. člena ZVrt, ampak bi morala tožena stranka v tem primeru pogodbo o zaposlitvi odpovedati iz drugega razloga, česar pa ni storila.
rok za sodno varstvo - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Določbe 90. člena ZDR ne dajejo delavcu za sodno varstvo zoper odpoved nobenega drugačnega ali dodatnega roka. V skladu s prvim odstavkom 90. člena ZDR se tudi v takem primeru uporabljajo določbe ZDR, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni tudi določbe o tem, v kakšnem roku mora delavec vložiti tožbo.
Ker pisna izjava o prenehanju delovnega razmerja, na kateri je tožnikov podpis, ni bila naslovljena na toženo stranko in ni dokazano, da je tožnik takšno izjavo hote izročil toženi stranki, ni šlo za odpoved delovnega razmerja v skladu s 1. točko 1. odstavka 100. člena ZDR (1990).
ZPP člen 475. ZPP (1977) člen 483.ZOR člen 371, 374, 388.
zastaranje - pretrganje zastaranja - dogovor o alternativnem reševanju sporov
Zastaranja ne pretrga vsaka dejavnost, ki je usmerjena v izterjavo terjatve. Pravno odločilna je le tista, ki jo začne upnik proti dolžniku pred pristojnim organom. Pravdni stranki sta se dogovorili, da morebitne spore o tehničnih ali drugih vprašanjih rešuje arbitražna komisija, s tem da z odločitvijo nezadovoljna stranka lahko sproži spor pred pristojnim sodiščem. Vendar ta člen (določba) ne predstavlja pogodbe o arbitraži v smislu ZPP, temveč le pogodbeno dogovorjeni alternativni način reševanja sporov. Arbitražna komisija, katere odločba nima moči pravnomočne sodbe, ni "drug organ" v smislu 388. člena ZOR. Zato revidentka z vložitvijo tožbe in imenovanjem arbitra ni pretrgala zastaranja.
razrešitev notarja - neizpolnjevanje pogojev - postopek ugotavljanje neizpolnjevanja pogojev - zmotna uporaba materialnega prava
Pogoji za razrešitev notarja z razlago, ker ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje notariata, niso izpolnjeni, če tega ni ugotovila Notarska zbornica ali ministrstvo, pristojno za pravosodje, na podlagi pregleda notarjevega poslovanja.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - denarna terjatev v tuji valuti - zavrženje revizije
Če je vrednost spornega predmeta navedena v tujem denarju, se za izračun vrednosti spornega predmeta v SIT uporabi tečaj tujega denarja, kot je obstajal na dan vložitve tožbe (drugi odstavek 180. člena ZPP). Če je tako izračunana vrednost spornega predmeta nižja od meje revizibilnosti (490. člen ZPP), se revizija zavrže.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog
Odpovedna razloga za izredno odpoved po prvi in drugi alinei prvega odstavka 111. člena ZDR res izhajata iz istega: kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Lahko se tudi prekrivata oziroma je določeno kršitev mogoče opredeliti bodisi po prvi bodisi po drugi alinei. Vendar pa ne gre le za pravno kvalifikacijo kršitev, temveč za dva odpovedna razloga.
Sodišče lahko le presoja, ali je dokazan zatrjevani razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kolikor ugotovi, da tak razlog ni dokazan, lahko le ugotovi nezakonitost odpovedi, ne more pa samo iskati morebitnih drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
inovacije - inovacijska nagrada - procesna predpostavka - poravnalni postopek
Poravnalni postopek pred poravnalnim svetom, ki ga ureja ZPILDR in katerega cilj je sporazumna rešitev spora v obliki pisnega sprejema predlagane sporazumne rešitve s strani strank v sporu, se gotovo uvršča med postopke za mirno rešitev spora iz 15. člena ZDSS (1994), katerega sprožitev pomeni procesno predpostavko za vložitev tožbe v delovnem sporu.
Na podlagi ocene po posameznih kriterijih so zaposleni dobili ustrezno število točk in zadostno število točk je pomenilo izredno napredovanje. Tožnik ob upoštevanju ocene ni izpolnjeval pogojev za izredno napredovanje, zato je ob prvi razporeditvi v plačilne razrede lahko le redno napredoval.