Zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta, vložena v zvezi z vloženo tožbo v upravnem sporu pri pristojnem organu iz 2. odstavka 30. člena ZUS, to je pri organu, ki je pristojen za izvršbo izpodbijanega akta ter brezuspešen potek 7-dnevnega roka za odločitev o tej zahtevi (3. odstavek istega člena), je procesna predpostavka za vložitev zahteve za začasno odredbo pri sodišču.
ZUN člen 55, 55. ZUS člen 60/1-2, 60/1-2. ZUP člen 8/1, 8/1.
lokacijsko dovoljenje
Če sosed - mejaš ugovarja "zmanjšanju osončenja", ne zadostuje pavšalno soglasje zdravstvenega inšpektorja k lokacijskemu dovoljenju, ki je povsem neobrazloženo in izdano brez predhodnega ogleda zdravstvenega inšpektorja in brez opravljene študije osončenja (ki sicer tudi v takem primeru ni obvezna).
Zahtevani podatki morajo biti razvidni iz računa, kot tiste listine, ki v postopku odbijanja DDV predstavlja enega izmed pogojev za odbitek vstopnega DDV. V obravnavanem primeru je bila navedena firma, ki ni skladna z v sodnem registru vpisano firmo tožeče stranke, kar pa pravzaprav v luči določb ZGD pomeni, da firma sploh ni bila navedena, zato tožena stranka pravilno ugotavlja, da identifikacija pravne osebe sploh ni možna, ne glede na to, da je navedena davčna številka, saj gre za kontrolne podatke, ki se morajo medsebojno ujemati.
ZDDPO člen 12, 12. ZDavP člen 153, 202. ZUS člen 59.
davek od dohodka iz dejavnosti
Primanjkljaj je lahko nujna posledica poslovanja in s tem davčni odhodek, kolikor je bilo storjeno vse, da se njegov nastanek prepreči. Spremenjeno besedilo 153. člena ZDavP se nanaša samo na tiste zavezance za davek iz dejavnosti, ki se jim davek ugotavlja na podlagi samoobdavčitve oziroma z odločbo, izdano v tem postopku. To pa pomeni, da lahko tožnica, ki se ji davek odmerja z odmerno odločbo na podlagi davčne napovedi, olajšavo oziroma nižjo davčno osnovo uveljavlja samo do poteka roka za vložitev letne davčne napovedi.
URS člen 87, 125. ZUstS člen 44, 44/1. ZUN člen 76a, 76a/1. ZGO-1 člen 157. ZUS člen 60, 60/3. ZST člen 13, 13/3.
učinek uveljavitve rokov - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo - taksna oprostitev
Določilo 1. odstavka 44. člena Zakona o Ustavnem sodišču pravi, da se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Do dne 15. 3. 2003 o spornem razmerju še ni bilo pravnomočno odločeno, kar pomeni, da sodišče v tem upravnem sporu ne sme uporabiti ZUN. Ker ZGO ne predvideva uporabe določila 157. člena ZGO tudi za primere nedovoljene gradnje pred uveljavitvijo ZGO, v času odločanja v upravnem sporu ni zakonske podlage za tožnikovo obveznost plačila nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora.
ZZVO člen 4, 4/1, 5, 5/1-1, 6, 6/1, 8, 9, 10. ZUP člen 144, 144/1, 147, 216. ZUS člen 25, 25/1-1, 25/1-2, 60, 60/1-3, 60/1-4.
dopolnilna odločba - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - postopek podelitve licence
Ker v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, ki ne bi bilo zajeto v izdani odločbi, tožena stranka ni imela zakonite podlage za izdajo dopolnilne odločbe. Z dopolnilno odločbo ni mogoče v škodo in korist stranke spremeniti odločbe, s katero je bilo o zahtevku že odločeno. Javna pooblastila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo licence se nanašajo tudi na tiste subjekte, ki še niso člani Zbornice RS za zasebno varovanje.
URS člen 157, 157/2, 157/2, 157. ZKP člen 371, 371/1, 371/2, 371, 371/1, 371/2, 371, 371/1, 371/2. ZUS člen 3/3, 34, 34/1-3, 1, 1/3, 3, 3/3, 34, 34/1-3, 1, 1/3, 3. OZ člen 148, 131, 131/3, 132, 148, 131, 131/3, 132.
predhodni preizkus tožbe
Sodno varstvo v upravnem sporu je za posamezen primer dopustno le pod pogojem, da za takšen primer ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Sodno varstvo v upravnem sporu je zoper posamični akt oziroma posamično dejanje možno uveljavljati le izjemoma, saj imajo posamični akti oziroma posamična dejanja, kolikor vplivajo na pravni položaj prizadete osebe, običajno elemente odločanja oziroma ravnanja, na katere pravni red navezuje pravne posledice upravnopravne, kazenskopravne ali civilnopravne narave. Te posledice pa je praviloma možno uveljavljati bodisi v "rednem" upravnem sporu bodisi v kazenskem ali civilnem sodnem postopku. Sodišče meni, da je pogoj izostanka drugega sodnega varstva v smislu navedenih ustavnih oziroma zakonskih določb podan samo v primeru, ko sodno varstvo glede posamičnega akta ali posamičnega dejanja, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavne pravice posameznika, v normativni pravni ureditvi drugih sodnih postopkov sploh ni predvideno. Tožniki uveljavljajo sodno varstvo zaradi posega v njihove ustavne pravice, ki naj bi bil storjen s posamičnim dejanjem s tem, da je druga tožena stranka v ustni obrazložitvi oprostilne sodbe v kazenski zadevi navedla, da so tožniki s svojim dejanjem storili kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti po 1. odstavku 143. člena KZ, vendar ne na grozovit način. Vtoževano posamično dejanje ne more biti predmet sodnega varstva v upravnem sporu iz razloga, ker imajo tožniki po določbah Zakona o kazenskem postopku možnost uveljavljati kršitve pravil postopka, storjene pri sojenju na prvi stopnji, z rednim pravnim sredstvom pritožbe (člen 366 do 395 ZKP), kolikor gre za kršitve, ki so v zakonu določene kot absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka (1. odstavek 371. člena ZKP) oziroma za kršitve, ki so ali so mogle vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (2. odstavek 371. člena ZKP). Če ne gre ne za eno ne za drugo tovrstnih kršitev določb kazenskega postopka, pa imajo tožniki v zvezi z vtoževanim posamičnim dejanjem sodno varstvo v pravdnem postopku (1. člen Zakona o pravdnem postopku), kajti tožniki v tožbi smiselno zatrjujejo, da je bilo navedeno dejanje protipravno in da jim je povzročilo škodo, vse to pa so elementi civilnega delikta (10., tretji odstavek 131. člena v zvezi s 148. členom in 132. člen Obligacijskega zakonika - OZ, Uradni list RS, št. 83/01), v zvezi s takšnim dejanjem pa imajo posamezniki zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku ne glede na to, ali takšno dejanje predstavlja tudi (nezakonit) poseg v njihove ustavne pravice ali ne. To izhaja iz drugega stavka 125. člena Ustave Republike Slovenije.
Stranka postopka, ki zahteva izločitev uradne osebe, mora konkretno navesti in določno opredeliti (navzven) zaznavne oziroma objektivne okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev, pri čemer je dokazno breme na njeni strani. Zgolj strankin dvom v nepristranost in nezaupanje v strokovnost uradne osebe pa ne morejo vplivati na odločitev.
Dejstvo, da tožnik ne opravlja več lekarniške dejavnosti ni posledica ravnanja tožene stranke, kakor zatrjuje tožnik. Poleg tega tožnik ni izkazal, da ima dejanske možnosti (opremo, prostore, material) za ponoven zagon lekarniške dejavnosti, kar pa je v tej zadevi bistvenega pomena, saj bi le ponovno obratovanje lekarne lahko zadostilo javnemu interesu.
ZDavP člen 15, 119, 119/1. Slovenski računovodski standardi standard 2, 6.
neopredmetena dolgoročna sredstva - davek od osebnih prejemkov
Po SRS 2 je mogoče kot neopredmetena dolgoročna sredstva šteti le tista neopredmetena dolgoročna sredstva, ki soustvarjajo poslovne zmogljivosti in niso zgolj postavke dolgoročnih časovnih razmejitev. V skladu z opredelitvami SRS 2 so to naložbe v pridobitev materialnih pravic ali dolgoročno vračunljivi stroški in izdatki, ki se pojavijo v zvezi s poslovanjem podjetja. Kodeks računovodskih načel v 53. načelu neopredmetena dolgoročna sredstva opredeljuje kot dolgoročne aktivne časovne razmejitve, kot so med drugim tudi drugi dolgoročno odloženi stroški, ki jih je mogoče obravnavati kot sredstva le ob domnevi, da bodo pri nadaljevanju poslovnega procesa zajeta v prodajno vrednost poslovnih učinkov. Navedeno pomeni, da mora biti povezanost naložbe s poslovanjem podjetja izkazana že v času izvajanja investicije. Tožnik pa te povezanosti (vlaganj z njegovim poslovanjem) v inšpiciranem obdobju (torej v letih 1995 do 1997) ni z ničemer izkazal, kar je pri pregledu poslovnih knjig in dokumentacije ugotovila inšpekcija (zapisnik z dne 20. 6. 2000), te ugotovitve pa je pri svoji odločitvi upoštevala tožena stranka.
ZDoh člen 41. ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi standard 1, 1/3. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in o sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika (1995).
davek od dohodka iz dejavnosti - davčno priznan odhodek
Ker cenilni zapisnik ni verodostojna knjigovodska listina o pridobitvi osnovnega sredstva in o njegovi vrednosti, ampak izkazuje samo ocenjeno vrednost poslovnih prostorov, davčni organ tožnikom utemeljeno ni priznal njihove amortizacije in revalorizacije kot davčno priznanega odhodka.
Izpodbijani akt inšpekcijskega organa prve stopnje ni dokončni upravni akt v smislu 3. člena ZUS. Dokončnost upravnega akta je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena za odločanje sodišča v upravnem sporu.
Če je stranka zaradi nespoštovanja materialnega roka v svoji pravici, uveljavljati določen zahtevek, prekludirana, upravni organ ni dolžan dopolnjevati vloge, s katero stranka uveljavlja ta zahtevek.
Z zahtevo je mišljena ne samo zahteva v formalnem smislu, temveč tudi v materialnem, zato mora organ vlogo, naslovljeno - zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici obravnavati tudi glede na postavljeni razlog, ki je po spremembi ZUP uvrščen med ničnostne razloge.
Pravni naslednik stranke, ki ji je naložena obveznost z upravno odločbo, je upravičen vlagatelj izrednega pravnega sredstva, kolikor gre za premoženjsko obveznost, saj vlagatelj varuje svoj pravni interes, ki temelji na zakoniti pravici do dedovanja po nosilcih obveznosti iz odločbe.
V skladu z 2. odstavkom 254. člena ZUP je potrebno pritožbene ugovore v obrazložitvi odločbe druge stopnje argumentirano presoditi. Kolikor upravni organ druge stopnje ne presodi vseh pritožbenih ugovorov gre za kršitev pravil postopka, ki je bistvena, če opustitev presoje vpliva ali bi lahko vplivala na odločitev organa druge stopnje.
ZUS člen 59, 59/1, 60, 60/3. Pravilnik o postopku za izbiro kulturnih projektov in oblikovanju kulturnih programov, ki se financirajo in sofinancirajo iz državnega proračuna člen 16, 25, 25/1, 26, 26-2, 26-3.
izbira kulturnih programov - postopek izbire strokovne skupine - dokazovanje
Kadar gre za mejno dejavnost, se sodišče v izbiro strokovne skupine po Pravilniku o postopku za izbiro kulturnih programov in oblikovanja kulturnih programov, ki se financirajo in sofinancirajo iz državnega proračuna (Uradni list RS, št. 61/97) s strani tožene stranke ne spušča, razen kadar ta izbira ni očitno nerazumna. Ugotovitev sodišča, da je izbira očitno nerazumna, pa je odvisna tudi od argumentov, ki jih v postopku predstavita obe stranki spora.
Tožniku je v zvezi z upravnim izvršilnimi dejanji, ki jih napada s tožbo, zagotovljeno sodno varstvo v rednem upravnem sporu (2. odstavek 1. člena ZUS). Takšna dejanja po ustaljeni sodni praksi (ki se sicer v pogledu razlage 3. odstavka 1. člena ZUS nanaša predvsem na posamične akte in ne na posamična dejanja) ne morejo biti predmet sodnega varstva na podlagi tožbe, oprte na 3.odstavek 1. člena ZUS. Zato je sodišče tožbo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS moralo zavreči, ne glede na to, da pritožba vložena v upravnem izvršilnem postopku, po 3. odstavku 292. člena ZUP sama po sebi ne zadrži izvršitve.