Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29, 214, 236. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 145, 145/2.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - vrnitev preveč plačane carine - plačilo stimulacije - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene - sodba SEU
V obravnavanem primeru gre za vprašanje dopustnosti naknadne uskladitve transakcijske cene s sklicevanjem na novo transferno ceno in ne za uveljavljanje vračila preveč plačane carine zaradi nepravilne carinske vrednosti v carinskih deklaracijah ob sprostitvi v prost promet. Ker iz stališč SEU v zadevi C-529/16 izhaja, da naknadne uskladitve transakcijske vrednosti ni mogoče utemeljiti zgolj z drugačno (nižjo) vrednostjo blaga, tudi če bi bila ta z vidika določb členov 28 do 31 CZS kot transferna cena sprejemljiva, se Vrhovnemu sodišču ni bilo treba opredeljevati do revizijskih navedb o vplivu transfernih cen na transakcijske cene pri oblikovanju carinske vrednosti.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 217, 217/1, 221, 221/3, 220, 220/2-b. ZUS-1 člen 94, 94/1.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zastaranje carinskega dolga - nastanek carinske obveznosti - tek zastaralnega roka - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - pravni standard - skrbnost v carinskem postopku - potrdilo o poreklu blaga - dvom - interpretacijske odločbe seu - ex tunc učinek - merila za napolnitev pravnega standarda - preferencialna obravnava carinskega blaga - ugoditev reviziji
Okoliščina, da je odločba organov glede vknjižbe ali določitve obveznosti plačila dajatev predmet upravnega postopka ali upravnega spora, sama po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da je bila vknjižba dejansko opravljena v skladu s prvim odstavkom 217. člena CZS in prvim odstavkom 220. člena CZS (enako SEU v C-407/16 z dne 26. 10. 2017). Za utemeljenost ugovora zastaranja carinskega dolga v obravnavanem primeru je relevantno, ali je bil revidentu znesek dajatev sporočen v roku treh let od datuma, ko je carinski dolg v tej zadevi po obravnavanih carinskih deklaracijah nastal.
SEU je v zadevi C-47/16 z dne 16. 3. 2017 poudarilo, da ne izhaja splošna obveznost uvoznika, da sistematično preverja okoliščine, v katerih so carinski organi države izvoza izdali potrdilo o poreklu "obrazec A", vključno z dejavnostmi izvoznika pri izdelavi blaga. Uvoznik ima tako obveznost samo, če obstajajo očitni razlogi za dvom o pravilnosti potrdila o poreklu.
V kontekstu interpretativnih sodb SEU določba b) točke drugega odstavka 220. člena CZS terja v konkretnem primeru naknadne vknjižbe carinskega dolga presojo oziroma razlago pravnega standarda "dobre vere" oziroma "skrbnosti" uvoznika. Revident je po presoji Vrhovnega sodišča storil vse, kar se pri običajnem poslovanju (ko ne obstajajo očitni razlogi za dvom o pravilnosti potrdila o poreklu) od njega (gospodarskega subjekta) zahteva, kar pomeni, da je ravnal dovolj skrbno. Ker je tako izpolnjen pravni standard, določen v b) točki drugega odstavka 220. člena CZS, gre po presoji Vrhovnega sodišča za primer, ko se naknadna vknjižba carinskega dolga ne opravi.
dovoljenost revizije - vračilo trošarine - pomembno pravno vprašanje - presoja upravnega postopka - splošna in nekonkretizirana vprašanja - zelo hude posledice so nekonkretizirane in neizkazane
Trditveno in dokazno breme za izkaz pogoja za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Če pogoja revident ne uspe izkazati, Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 137, 138, 141, 221, 204, 204/1, 204/3. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 558, 558/1-c, 859. ZPCP-2 člen 3, 3/1-19, 109, 109/3. URS člen 62. ZUP člen 62.
obračun uvoznih dajatev - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - kabotaža - CEMT - tovorni list - carinski dolžnik - nastanek carinske obveznosti - zastaranje carinske terjatve - začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev - objektivna odgovornost delodajalca - odgovornost prevoznika za ravnanje svojega delavca - cestni tovorni prevozi - jezik postopka - jezik pisanj
Vozilo dano v carinski postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev mora biti namenjeno uporabi (prevozu blaga) v notranjem prometu Skupnosti (npr. med Slovenijo in Španijo). Če pa se prevoz opravi znotraj iste države članice - kabotaža (med krajema v Sloveniji) brez posebnega (dodatnega) dovoljenja, ni več izpolnjen pogoj za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev.
V obravnavani zadevi ni mogoče spregledati napake oziroma ji pripisati nebistvenega vpliva na izvajanje predmetnega carinskega postopka, saj za to nista izpolnjena dva od navedenih treh pogojev, med drugim, da naknadno ni mogoče izpolniti formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga, torej pridobiti dovoljenja za že opravljeno kabotažo. Revident nezmožnosti sanacije napake ne oporeka.
Pravica do uporabe svojega jezika v postopku pred sodiščem ni kršena, če si mora stranka sama priskrbeti prevode sodnih pisanj v svoj jezik.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 241, 241/1-2, 241/2. ZDavP-2 člen 3, 96, 99.
obresti od preveč plačane carine - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - pravna praznina - vodilna obrestna mera ECB - analogija - evropska medbančna obrestna mera (EURIBOR) - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Obresti pri vračilu preveč plačane carinske dajatve po vsebini niso zamudne obresti.
Uporaba določb ZDavP-2 tudi za obresti glede vračila carinskih dajatev je določena s 3. členom ZDavP-2.
Ker prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki ureja pravico do obresti v primerih, kot je obravnavani, glede višine obrestne mere napotuje le na 96. člen, drugi odstavek 241. člena CZS pa uporabe tega člena ne omogoča, gre za pravno praznino, ki jo je mogoče zapolniti s pomočjo zakonske oziroma pravne analogije. S sklepanjem po podobnosti pravnih položajev je torej mogoče tudi za primere iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2 na podlagi drugih določb ZDavP-2, ki urejajo podobne pravne položaje določiti obrestno mero v okvirih drugega odstavka 241. člena CZS. Pravni položaj zavezanca, ki je upravičen do vračila preveč odmerjene in plačane carinske dajatve, pa je glede višine obrestne mere do katere je upravičen za obdobje od plačila te dajatve do njenega vračila, povsem primerljiv s položajem zavezanca v času odloga izvršbe odločbe, s katero je odmerjena dajatev. Obresti za te primere sta v času izdaje izpodbijane odločbe določala 87. in 157. člen ZDavP-2.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2-b. Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje člen 12. Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) člen 9. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-15.
obračun uvoznih dajatev - carinski nadzor - naknadno preverjanje carinske deklaracije - dokazna vrednost - Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) - poročilo OLAF - nepreferencialno blago - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - dobra vera - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v revizijskem postopku
Poročila OLAF so dopustni dokazi v postopkih pred nacionalnimi organi, vendar pa morajo ti organi v okoliščinah konkretnih primerov presoditi, ali so ti dokazi zadostni za odločitev o zadevi.
Potrdila organov tretjih držav o nepreferencialnem poreklu blaga nimajo pri uporabi protidumpinških pravil EU nobene vloge in na njihovi podlagi zavezanec za plačilo carinskega dolga ne more graditi legitimnega pričakovanja za nasprotovanje naknadni vknjižbi carinskega dolga.1 Uporaba b. točke drugega odstavka 220. člena CZS v obravnavani zadevi torej sploh ne pride v upoštev.
Poleg tega je OZT potrdilo o poreklu blaga izdal na podlagi zavajajoče dokumentacije izvoznika. V tem primeru pa napaka tajskih carinskih organov ni posledica njihovega aktivnega ravnanja, kar je eden izmed treh komulativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da ne pride do naknadne vknjižbe carinskega dolga po 220. členu CZS.
začasna odredba - gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pritožba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - rušenje in gradnja novega objekta
Pritožnica tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dovolj pojasnila, zakaj dvomi v resničnost nameravanih zavarovalnih posegov, saj ni obrazložila, zakaj je zavarovanje v obstoječem projektu, ki je del gradbene dokumentacije, opisano pavšalno in pomanjkljivo. Ker se je udeležila obnovljenega postopka in je v njem dosegla delno spremembo izdanega gradbenega dovoljenja, bi morala natančneje pojasniti, kakšno zavarovanje je določeno, kje so lahko njegove pomanjkljivosti v izvedbi in kako bi to zavarovanje dejansko moralo potekati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV-1 člen 53, 53-c, 76, 76/1-6, 77, 77/6. - člen 158. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 4, 4-10, 78, 201, 220, 221, 221/3, 236, 239. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 201.
Po presoji Vrhovnega sodišča odpust DDV na podlagi 236. in 239. člena CZS ni mogoč, saj se te določbe nanašajo le na odpust oziroma povračilo uvoznih dajatev, med katere pa DDV ne spada. Četudi se po šestem odstavku 77. člena ZDDV-1 pri uvozu blaga DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, to ne pomeni, da je DDV dejansko uvozna dajatev v smislu CZS. Pravica do povrnitve oziroma odpusta uvozne dajatve je materialnopravna pravica, CZS pa ni materialnopravna podlaga za obračunavanje in s tem tudi ne za odpuščanje DDV. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v sodbi X Ips 82/2005 z dne 20. 10. 2016.
Če pogoji za oprostitev plačila davka niso izpolnjeni, za plačilo davka odgovarja tisti, ki mu je bila oprostitev neupravičeno odobrena. Ker je bila oprostitev neutemeljeno odobrena v okviru carinskega postopka, je za davek odgovorna oseba, ki je sicer carinski dolžnik, kar izhaja iz 6. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, ki določa, da mora DDV pri uvozu blaga plačati carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik blaga.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV-1 člen 3, 3/1-4, 46, 46-1, 50, 50/1-4, 76, 76/1-6, 77, 77/6. Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 78, 201, 204, 204/1, 204/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 80. ZPP člen 339, 339/2-14. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 199.
dovoljenost revizije - carinski postopek 42 - oprostitev plačila DDV ob uvozu zaradi dobave blaga v drugo državo članico - neizpolnjevanje pogojev za oprostitev - odgovornost za plačilo davka - odgovornost deklaranta
Uvoz blaga je oproščen plačila DDV, če je blago, ki je uvoženo iz tretje države, fizično zapustilo ozemlje Slovenije in je bilo dobavljeno davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki delujeta kot taka v tej drugi državi članici. Zadnji pogoj je po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjen le, če je jasno, kdo je končni prejemnik blaga, torej, če je dokazano, da je dobava opravljena točno določenemu prejemniku blaga.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 96, 203, 215, 220, 220/2-b, 236, 236/2, 239. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (Izvedbena uredba) člen 365.
dovoljena revizija - carine - pomembno pravno vprašanje - odpust dajatev - zloraba sistema - napaka carinskih organov - naknadna vknjižba carinskega dolga - zmotna uporaba materialnega prava
V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS se po presoji revizijskega sodišča lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b. točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu. Ker carinski organ pred odmero carinskega dolga ni preizkusil, ali so izpolnjeni pogoji za opustitev odmere carinskega dolga po navedeni določbi, je zmotno uporabil materialno pravo.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - Kombinirana nomenklatura carinske tarife (KNCT) - uvrstitev proizvoda v tarifno številko 3004 - prehransko dopolnilo - zdravilo - dovoljenje za promet z zdravilom - pomen predstavljanja in trženja proizvoda kot zdravila - učinkovina proizvoda kot bistvena sestavina za uvrstitev v carinsko tarifo - uvrstitev proizvoda v tarifno številko 2106
V zvezi s tarifno številko 3004 KN je iz besedila dodatne opombe 1 k tej tarifni številki razvidno, da ta tarifna številka obsega zdravila iz rastlinskih pripravkov in pripravke na podlagi aktivnih učinkovin, ki so izčrpno naštete, če izpolnjujejo tudi preostali merili za uvrstitev v navedeno tarifno številko. Ker pa so osnova predmetnih proizvodov kulture mikroorganizmov, ki pa v dodatni opombi niso navedeni kot ena od aktivnih učinkovin, ti proizvodi ne spadajo v tarifno številko 3004 KN, ne glede na to, ali izpolnjujejo preostala pogoja za uvrstitev iz dodatne opombe 1 k tej tarifni številki.
Glede na zavezujočo razlago SEU o pogojih za uvrstitev blaga v tarifno številko 3004 KN in razlago, da se proizvodi, ki vsebujejo enako učinkovino kot proizvodi iz klasifikacijskih uredb Komisije (Uredbe št. 1264/98 in Izvedbene uredbe št. 727/2012), uvrščajo v tarifno številko 2106 KN, je ob ugotovljenem dejanskem stanju v tem postopku predmetne proizvode glede na njihove značilnosti treba uvrstiti v tarifno številko 2106 KN.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 46, 47, 47/2. CZ člen 156, 156/1-1, 157, 157/1, 157/2. ZICPES člen 105.
dovoljenost revizije - izterjava carinskih obveznosti - solidarni dolžniki - navadno sosporništvo - ugasnitev carinskega dolga - hipotetično pravno vprašanje - zastaranje izterjave carinskega dolga - pretrganje relativnega zastaralnega roka - jasna zakonska določba
Trditveno in dokazno breme glede obstoja za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vprašanje, ki izhaja iz zmotnega dejanskega izhodišča, da je bil dolg na dan izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi že plačan, je hipotetično in kot tako ne more biti pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve.
Odgovor na vprašanje, ali odločitev o pravnem sredstvu enega solidarnega dolžnika - navadnega sospornika učinkuje tudi za ostale solidarne dolžnike, ki pravnega sredstva niso vložili, je jasen in v sodni praksi in teoriji ne sproža dilem, zato navedeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje.
Na vprašanje, ali sta naknadni obračun carinskega dolga po 154. členu CZ in poziv dolžniku, naj plača carinski dolg, dejanji, ki pretrgata petletni relativni zastaralni rok za izterjavo carinskega dolga iz prvega odstavka 157. člena CZ, je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje.
Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZDavP-1 oziroma ZUP glede na 85. člena ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, tudi vprašanja, ki se po vsebini nanašajo na presojo pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi, ne morejo biti pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 4/10, 220, 220/2-6, 236, 236/1, 236/2. ZDDV-1 člen 77, 77/6. ZDMV člen 7, 7/2-3. URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 63, 63/2-3.
dovoljena revizija - odpust uvoznih dajatev - uvozne dajatve - davek na dodano vrednost - davek na motorna vozila
Pravica do povrnitve oziroma odpusta uvozne dajatve na podlagi 236. člena CZ je materialna pravica, CZ pa ni materialnopravna podlaga niti za DDV niti za DMV. DDV in DMV nista uvozna dajatev iz 10. točke 14. člena Carinskega zakonika.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 220, 220/2-b, 236.
dovoljenost revizije - zahtevek za povračilo ali odpust uvoznih dajatev - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - že rešena pravna vprašanja - hipotetično vprašanje
Presoja o tem, ali je sodišče storilo določeno kršitev, je načeloma stvar meritorne obravnave revizije in ne stvar, o kateri bi se lahko presojalo v fazi odločanja o dovoljenosti revizije. Zaradi navedenega je treba vprašanja, ki preprosto predpostavljajo, da je do očitane kršitve dejansko prišlo, ne da bi že iz samega vprašanja ali obrazložitve vprašanja izhajalo, zakaj naj bi bila takšna predpostavka utemeljena, obravnavati kot hipotetična vprašanja, torej kot vprašanja, za katera ni izkazano, da se nanašajo na dejansko vsebino zadeve. Prav takšno je tudi obravnavano vprašanje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2-b, 236.
dovoljenost revizije - zahtevek za povračilo ali odpust uvoznih dajatev - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni podan - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - že rešena pravna vprašanja - hipotetično vprašanje
Vrednosti pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je lahko izpolnjen le v primeru upravnih aktov, ki stranki bodisi podeljujejo pravico do prejema določenega denarnega zneska, bodisi ji nalagajo obveznost plačati določen denarni znesek. Izpodbijana odločba pa ni takšne narave, saj le ugotavlja, da ni utemeljen revidentov zahtevek za odpust terjatev, ki so mu bile naložene z drugo odločbo.
Presoja o tem, ali je sodišče storilo določeno kršitev, je načeloma stvar meritorne obravnave revizije in ne stvar, o kateri bi se lahko presojalo v fazi odločanja o dovoljenosti revizije. Zaradi navedenega je treba vprašanja, ki preprosto predpostavljajo, da je do očitane kršitve dejansko prišlo, ne da bi že iz samega vprašanja ali obrazložitve vprašanja izhajalo, zakaj naj bi bila takšna predpostavka utemeljena, obravnavati kot hipotetična vprašanja, torej kot vprašanja, za katera ni izkazano, da se nanašajo na dejansko vsebino zadeve.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 558. ZPCP-2 člen 109, 109/2.
dovoljenost revizije - kabotaža - carinski dolg za uvoz transportnega vozila - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno besedilo določbe - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane - hude posledice kot neposredne posledice akta
Določba 558. člena Izvedbene uredbe specialno ureja pogoje, pod katerimi so cestna sredstva, ki se uporabljajo v komercialne namene, oproščena plačila uvoznih dajatev- Po točki c) je taka oprostitev mogoča, če se „uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti“. Pri tem ni dvoma, da je s tem mišljeno, da se prevoz blaga oziroma oseb začne ali konča zunaj Skupnosti in ne to, da se vožnja vozila konča ali začne zunaj Skupnosti.
Revident nesporno za prevoz med posameznima krajema na območju Republike Slovenije ni imel posebnega dovoljenja, ki bi ga kot tuji prevoznik moral imeti po drugem odstavku 109. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu. To pomeni, da vprašanje izpolnjevanja pogojev za oprostitev po evropskih predpisih ne bi moglo spremeniti odločitve v obravnavani zadevi, saj revident ni zadostil pogojem za oprostitev plačila dajatev po nacionalnem zakonu in mednarodnem sporazumu (14. člen Sporazuma), ki dopolnjujeta Izvedbeno uredbo.
Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča morajo biti zatrjevane zelo hude posledice kot razlog za dovoljenost revizije neposredna posledica akta, ki je predmet upravnega spora.
dovoljenost revizije - zavrženje - pravilnost uporabe ZUP - transakcijska vrednost blaga - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - trditveno in dokazno breme
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP ni dovoljen revizijski razlog.
Ker je bil revident ustrezno seznanjen z vsemi listinami, ki se nanašajo na njegovo zadevo, izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na vsebino zadeve.
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
ZUS-1 člen 83, 83/4, 89. ZFU člen 11. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 17, 23, 23/3, 28.
Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost sklepa carinskega organa, št. 4243-612/2014-19 z dne 10. 12. 2014, s katerim je carinski organ ta zahtevek revidenta za uničenje zadržanega blaga zavrnil. Po mnenju Vrhovnega sodišča revident za revizijo po uničenju blaga nima več pravnega interesa, saj si svojega pravnega položaja v carinskem postopku glede uničenja blaga ne more več izboljšati, tudi če bi v upravnem sporu uspel.
odpust carinskega dolga - zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo
Pritožnik ne izkazuje pravnega interesa za tožbo zoper odločitev o zavrnitvi njihovega zahtevka za odpust uvoznih dajatev, ki so bile obračunane z odmerno odločbo, ki je bila odpravljena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Komisije (EGS) o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 (Uredba 1993/2454/EGS) člen 558.
dovoljenost revizije - kabotaža - carinski dolg za uvoz transportnega vozila - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno besedilo določbe - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Na revidentovo vprašanje, ki ga postavlja za dovoljenost revizije, je po oceni revizijskega sodišča mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago določbe 558. člena Izvedbene uredbe, ki specialno ureja pogoje, pod katerimi so cestna sredstva, ki se uporabljajo v komercialne namene, oproščena plačila uvoznih dajatev, v točki c) pa določa, da je taka oprostitev mogoča, če se „uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti“. Pri tem tudi ni dvoma, da je s tem mišljeno, da se prevoz blaga oziroma oseb začne ali konča zunaj Skupnosti in ne to, da se vožnja vozila končna ali začne zunaj Skupnosti in, kar potrjuje tudi SEU v sodbi z dne 15. 12. 2004 v zadevi Jens Christian Siig, C-272/03 (18. točka obrazložitve), na katero se je sklicevalo že sodišče prve stopnje. Odgovor na revidentovo vprašanje je tako jasen in pritrdilen, se pravi, da vozilo, ki opravi takšen prevoz, kot ga navaja revident in ki je bil dejansko tudi izveden v obravnavanem primeru, glede na 558. člen Izvedbene uredbe ni oproščeno uvoznih dajatev.