Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti mora med pravdnima strankama obstajati volja, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost. Take volje, pa glede na to, da tožnica in toženec nista imela skupnega doma, gospodinjstva oz. življenja, med pravdnima strankama očitno ni bilo.
Terjatev tožene stranke napram tožeči stranki po bančni garanciji je ugasnila zaradi pobotanja. Po obstoječi trditveni podlagi bi zato tožeča stranka lahko napram toženi stranki uveljavljala dajatveni zahtevek na vrnitev bančne garancije, zato ni imela pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek.
URS člen 26. ZJC člen 85. ZZK člen137. ZRPPN člen 45. ZUstS člen 44. OZ člen 352, 352/1, 352/1.
razlastitev – odškodnina – odškodninska odgovornost države – javno dobro – cesta – zastaranje – učinkovanje ustavne odločbe – pravica uporabe
Dejstvo vpisa nerazlaščenih nepremičnin v zemljiško knjigo kot javno dobro ne predstavlja niti relevantnega škodnega dogodka niti ni šlo za premik premoženja iz sfere tožeče stranke v sfero prvotožene brez podlage ali podlage, ki je kasneje odpadla.
Dolžnost prvotožene stranke, da izvede razlastitev in izplača odškodnino, je nastopila že ob sprejemu prostorskih in ureditvenih aktov, ki so določili traso ceste preko spornih parcel, najkasneje pa ob dejanskem odvzemu teh parcel iz posesti tožeče stranke.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - zamuda s plačilom takse - opravičljiva zamuda - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje
Razveljavitev klavzule pravnomočnosti je mogoče zahtevati, če je bila sodna odločba nepravilno vročena. Tožena stranka pa se sklicuje na razlog za vrnitev v prejšnje stanje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno in sicer je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnjen.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - nadaljevanje izvršbe proti osebno odgovorne družbenike - enoletni rok za uveljavljanje terjatev zoper družbenike - tek roka - vpliv ZPUOOD
Enoletni rok za uveljavitev terjatev zoper družbenike izbrisanih družb v obdobju od uveljavitve ZPUOOD (17. 11. 2011) do objave odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 v Uradnem listu RS (18. 5. 2012) ni tekel.
Sodišče sicer pozna materialno pravo po uradni dolžnosti, vendar je njegova uporaba odvisna od dejanskih trditev, za katera velja čisto razpravno načelo. Trditve o dejstvih so dolžne podati stranke.
Plačilo pogodbenih obveznosti iz naslova stroškov obratovanja in vzdrževanja v zunanjem razmerju do dobaviteljev ne predstavlja zakonske dolžnosti etažnih lastnikov v poslovnih in poslovno-trgovinskih stavbah, temveč je (zgolj) predmet svobodnega urejanja pogodbenih strank. Za etažne lastnike takšnih stavb namreč ne velja SZ-1, temveč SPZ, ki določb v zvezi z ureditvijo zunanjega razmerja med etažnimi lastniki in dobavitelji storitev ali blaga v zvezi z upravljanjem, vzdrževanjem in obratovanjem stavbe ne vsebuje. Glede navedenega vprašanja je zato treba uporabiti določbe OZ.
plačilo razlike plače - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožena stranka je tista, ki je dolžna hraniti dokumentacijo v zvezi s sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi in sklenjenimi aneksi. V kolikor te dokumentacije nima, je sklenitev pogodbe oziroma aneksa k pogodbi o zaposlitvi sicer možno dokazovati tudi s pričami. Vendar pa tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnica v resnici podpisala sporni aneks k pogodbi o zaposlitvi, zato je potrebno šteti, da je tožena stranka tožnici v spornem obdobju plačo znižala brez pravne podlage.