KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005775
ZKP člen 355, 355/2. KZ člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 117.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – celovita presoja izvedenih dokazov – uboj na mah – silobran – prekoračen silobran
Ni dvoma, da obtoženka intenzitete svoje obrambe ni mogla natanko odmeriti, vendar pa je splošno znano, da se z vbodom v prsni koš glede na prisotnost vitalnih organov lahko osebi povzroči tudi poškodbe, ki povzročijo smrt osebe. Ni mogoče spregledati, da je imel oškodovanec v kritičnem času v krvi več kot 3 grame alkohola na kilogram krvi, torej je bil hudo pijan, obtoženka pa zaradi napada oškodovanca, ki pri napadu ni uporabil nobenega orožja, ni imela hujših poškodb. Zato zagovorničino mnenje, da se obtoženka drugače ni mogla rešiti napada oškodovanca, ne prepriča.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 141, 318, 318/1. URS člen 2, 14, 14/1, 23, 23/2.
vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba - odgovor na tožbo
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda naroka ali roka za opravo kakšnega pravdnega dejanja, zaradi česar stranka tega dejanja ne more več opraviti, razlog za zamudo pa mora izhajati iz sfere stranke. Če se stranka sklicuje na to, da je zamudila rok za opravo procesnega oziroma pravnega dejanja (na primer pravočasna vložitev odgovora na tožbo) zaradi napake sodišča (zatrjevana nepravilna vročitev tožbe je uveljavljanje napake sodišča), pa to ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj so stranki za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (na primer pritožbo), ne pa institut vrnitve v prejšnje stanje.
pogodba o finančnem leasingu – razveza pogodbe – seznanjenost z razvezo pogodbe – razlaga pogodbe – dokazna ocena
Določbe o razlagi pogodbe (vključno s splošnimi pogoji) je treba uporabiti le v primeru dvoumnosti teh določb, ne pa tudi v primeru njihove nedvoumnosti, ko se jih upošteva tako, kot se glasijo.
predmet dedovanja – zapuščina – originarna pridobitev lastninske pravice – deklaratornost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
Iz pravnomočnega sklepa o dedovanju izhaja, da je zapustnica po pokojnem možu podedovala med drugim šest denacionaliziranih stanovanj. Iz omenjenega sklepa torej evidentno izhaja, da dodatna zapuščina po njej obstaja. Okoliščina, da v zemljiški knjigi na omenjenih stanovanjih ni vpisana kot lastnica, ne pomeni, da ta stanovanja ne sodijo v njeno zapuščino. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju je namreč zgolj deklaratorne narave.
Stranka sama je tista, ki mora navesti dejstva, ki se naj dokažejo. Navesti mora konkretne okoliščine. Če navedbe niso dovolj konkretne, se dokazi ne izvajajo.
Navedbe bi morale biti vsaj tako določne, da bi bilo sodišče lahko sploh presodilo, ali je mogoče, da je vzrok za zamudo na strani tožene stranke, ali ne.
skupno premoženje – določitev deleža na skupnem premoženju – uveljavljanje večjega deleža – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti (izjema je le, če so podane specifične okoliščine konkretnega primera).
ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3. ZNNZGZ člen 37, 38, 39. ZTLR člen 12.
družbena lastnina – pravica uporabe – stavbno zemljišče
Prenos lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, je pogojeval tudi prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Pravica na zemljišču je tako sledila pravici na objektu oziroma pravica uporabe na zemljiščih se je prenašala skupaj s pravico na stavbi že po samem zakonu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078398
OZ člen 619, 641.
podjemna pogodba – prevzem dela – pobot – procesni ugovor - pomanjkljiva trditvena podlaga – odškodninska odgovornost – vzročna zveza
Glede na nezadostne trditve, ki jih je v zvezi z elementi odškodninske odgovornosti podala, tožena stranka ne more pričakovati podrobnejše obrazložitve, zakaj v pobot ugovarjana odškodninska terjatev ni utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065472
OZ člen 198, 416, 416/1. SPZ člen 66. ZPP člen 337, 337/1.
lastninska pravica več oseb – solastnina – upravičenja solastnika – onemogočanje uporabe solastne nepremičnine – neupravičena pridobitev – uporabnina – izročitev ključev – nedeljive obveznosti – pritožbena novota
Izročitev ključev sama po sebi še ne omogoča souporabe nepremičnine (gre zgolj za simbolično izročitev v soposest). Tožnica je bila kljub izročenim ključem ovirana v souporabi sporne nepremičnine.
pogodba o najemu – povrnitev vlaganj – neupravičena pridobitev
Določena vlaganja gredo sicer po določbah 14. do 17. člena ZPSPP v breme najemodajalca, ki mora poslovni prostor urediti tako, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo. Vendar gre v obravnavanem primeru glede na trditve tožene stranke za drugačna vlaganja.
Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev pogodbe, mora dokazati, da jo je nasprotna stranka zavedla z namenom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
pogodba o delu – napaka izvršenega posla - predmet tožbenega zahtevka – odprava napake na stroške podjemnika - jamčevalni zahtevek
Iz tožbene trditvene podlage izhaja, da tožeča stranka vtožuje povračilo stroškov, ki so ji nastali, ker kljub večkratnemu pozivu tožena stranka ni pravilno izpolnila pogodbe, zato je napako (ne)izpolnitve odpravila tožeča stranka sama z izbiro drugega izvajalca. Gre torej za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka in ne za terjatev na izpolnitev pogodbe.
Toženec je bil z gradbenim dovoljenjem na podlagi ZGO-1 pooblaščen spremeniti obstoječe posestno stanje, zato je protipravnost njegovega motilnega ravnanja izključena na podlagi 3. odstavka 33. člena SPZ.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065463
ZASP člen 81, 153, 168. ZPP člen 8.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – javna priobčitev glasbenih del – avtorski honorar – dolžnost obveščanja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – uporaba pravilnika – prosta dokazna ocena
Ker toženec, ki uporabe avtorskih del ni zanikal ter jih je prijavil, posredoval ni le podatkov o bruto honorarju izvajalcev, ki jih tudi sicer zakonsko ni zavezan posredovati tožniku, je pravilen materialnopravni zaključek, da zakonski pogoj namerne kršitve avtorske pravice ali kršitve pravice iz hude malomarnosti ni izkazan.
Ni dovolj trditi, da ima tožeča stranka blokiran račun zaradi ravnanja oziroma izvršb tožene stranke. Tudi iz predloženih listin, zlasti podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2012, ni mogoče ugotoviti, da v letu 2013 ali prej tožeča stranka nima razpoložljivih sredstev. V letih 2011 in 2012 je imela prenesen čisti dobiček, kratkoročne finančne naložbe in terjatve, kakor tudi je knjižila osnovna sredstva. Vse to ni dovolj, da bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da je tožeča stranka dokazala, da plačilo sodne takse v izkazanem obsegu ogroža dejavnost tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo pobot - v celoti je pobotalo terjatev tožnice iz naslova odškodnine za neizkoriščen letni dopust ter odškodnine po 118. členu ZDR s terjatvijo tožene stranke iz naslova vračila stroškov izobraževanja. Pri pobotu s terjatvijo iz naslova dolga iz izobraževanja se ne more upoštevati tožničina terjatev do tožene stranke, ugotovljena pod točko I.a izreka sodbe (izplačilo zneska v obliki delnic). Skladno s 311. členom OZ lahko namreč dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti. Tožničina terjatev do tožene stranke iz točke I.a izreka sodbe se ne more izpolniti v denarju, temveč v delnicah, zato se pri pobotu ni mogla upoštevati.
stranke zapuščinskega postopka – upniki zapustnika – ločitev zapuščine – pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju
Stranke zapuščinskega postopka so lahko tudi upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča (143. člen ZD). Sicer pa upniki v zapuščinskem postopku niso stranke postopka, čeprav sklep o dedovanju posega v njihove pravne interese. Ker torej pritožnik (ki je sicer upnik) ni zahteval ločitve zapuščine, ni stranka postopka, zaradi česar nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju
Tožeča stranka ni navedla, kakšno vrsto pravnega posla sta sklenila P d.o.o. in je glede tega podala le svoje domneve. Navedla je, da je bila verjetno sklenjena prodajna pogodba. Če je ta trditev točna, je bila dogovorjena odmena za preneseno lastninsko pravico. Nujno potrebnih trditev, da je ta bila prenizka, in še drugih trditev, pa tožeča stranka ni niti postavila. Prvostopenjsko sodišče je iz tega pravilno sklepalo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala verjetnosti obstoja svoje terjatve.
ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-3, 52/1-10, 53, 53/2, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je tožnik sklenil s toženo stranko za različno delo, so bile sklenjene zakonito za določen čas, saj je zanje obstajal dejanski, zakonsko določen razlog po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR (začasno povečan obseg dela). Ker je tožena stranka s tožnikom zakonito sklenila delovno razmerje za določen čas po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR (začasno povečan obseg dela) in trajanje ni bilo v nasprotju s 53. členom ZDR, tožnikov tožbeni zahtevek za transformacijo delovnega razmerja za nedoločen čas ni utemeljen.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe - nezmožnost za delo - povrnitev škode zaradi izgube zaslužka - pravni standard normalnega teka stvari - višina izgubljenega zaslužka - prosti preudarek - denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč ne more biti merilo za določitev višine izgubljenega zaslužka po prostem preudarku, saj je njen namen zagotovitev sredstev za preživetje zaradi omilitve socialne stiske.
Denarna socialna pomoč, ki jo je tožnica prejemala do zaključka glavne obravnave, se ne poračunava s škodo zaradi izgubljenega zaslužka.