Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec (Ul. RS, št. 19/1997). ZVO člen 1, 3, 20.
komunalna dejavnost - odvoz smeti - objekt bivanja
Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da ima toženec leseno brunarico v velikosti 4x5 m z verando 2x5 m, da je v zaprtem objektu je mogoče prespati, v njem je kuhinjica in sedežna garnitura, da s pomočjo vodne črpalke iz vodnjaka napolnjuje vodo v objekt in da ima agregat, WC pa je zunaj, je napačen zaključek, da ne gre za objekt bivanja, ki je vključen v sistem ravnanja z odpadki po 5. čl. Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec.
stranke zapuščinskega postopka – upniki zapustnika – ločitev zapuščine – pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju
Stranke zapuščinskega postopka so lahko tudi upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča (143. člen ZD). Sicer pa upniki v zapuščinskem postopku niso stranke postopka, čeprav sklep o dedovanju posega v njihove pravne interese. Ker torej pritožnik (ki je sicer upnik) ni zahteval ločitve zapuščine, ni stranka postopka, zaradi česar nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju
Stranka sama je tista, ki mora navesti dejstva, ki se naj dokažejo. Navesti mora konkretne okoliščine. Če navedbe niso dovolj konkretne, se dokazi ne izvajajo.
Navedbe bi morale biti vsaj tako določne, da bi bilo sodišče lahko sploh presodilo, ali je mogoče, da je vzrok za zamudo na strani tožene stranke, ali ne.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice – odsotnost z naroka
Pravica pravdne stranke, da prisostvuje naroku za glavno obravnavo, ni osebnostna pravica, zaradi kršitve katere je moč uveljavljati odškodnino za nepremoženjsko škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076878
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/3. ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 352, 352/1, 364, 364/2, 369, 369/3.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – aktivna legitimacija – posredna škoda – sukcesivno nastala škoda – zastaranje – pripoznava dolga – predložitev naroka – upravičen razlog – nenadna in nepredvidljiva bolezen
Bolezen je lahko le izjemoma razlog za preložitev naroka, in sicer če sta izpolnjena za to določena zakonska pogoja. Prvi pogoj je, da je bolezen (v razmerju do razpisanega naroka) nenadna in nepredvidljiva, tj. če je nastopila prav na dan naroka ali tik pred njim, tako, da se stranka na to okoliščino objektivno ni mogla pripraviti. Drugi pogoj je, da je bolezen takšne narave, da stranki onemogoča prihod na sodišče in sodelovanje na naroku. Zdravnik, ki na predpisanem obrazcu izda opravičilo, mora v njem navesti dejstva, na podlagi katerih je ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku (npr. zaradi vročine).
Ne glede na to, da je njihova škoda dejansko posredna, daje 18. člen ZOZP zavodu (tj. tožeči stranki) položaj direktnih ali neposrednih oškodovancev.
Pripoznava dolga ni vezana na nobeno obličnost, zato lahko dolžnik pripozna dolg na različne načine. Zadošča, da dolžnikovo dejanje ali izjava na jasen način izraža njegovo voljo, da priznava dejstva, iz katerih izhaja konkretno pravno razmerje z upnikom tako, da lahko upnik na tej podlagi razumno sklepa, da dolžnik soglaša z obstojem dolga.
Škoda je tožeči stranki nastajala sukcesivno. V takšnem primeru pa velja, da pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastale škode pretrga zastaranje in omogoči tudi uveljavljanje povrnitve nadaljnjih škod; če pa oškodovanec ta zastaralni rok za uveljavitev prvega zahtevka zamudi, zastara celotna terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0065444
ZZZDR člen 193. OZ člen 86. SPZ člen 92, 92/1.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – nastanek obveznosti – skrbništvo – sklenitev pravnega posla z varovancem – odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo – korist varovanca – neveljavnost pogodb – ničnost – izročitev ključev avtomobila
Pravni posel o prodaji avtomobila, ki sta ga sklenila skrbnica kot kupec in oskrbovanec kot prodajalec in ga pred sklenitvijo ni odobril pristojni CSD, je ničen. Takšno ravnanje skrbnice je namreč nemoralno.
Ni dovolj trditi, da ima tožeča stranka blokiran račun zaradi ravnanja oziroma izvršb tožene stranke. Tudi iz predloženih listin, zlasti podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2012, ni mogoče ugotoviti, da v letu 2013 ali prej tožeča stranka nima razpoložljivih sredstev. V letih 2011 in 2012 je imela prenesen čisti dobiček, kratkoročne finančne naložbe in terjatve, kakor tudi je knjižila osnovna sredstva. Vse to ni dovolj, da bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da je tožeča stranka dokazala, da plačilo sodne takse v izkazanem obsegu ogroža dejavnost tožeče stranke.
STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV – LASTNINJENJE – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0065432
ZRPPU člen 21, 23, 50, 51, 58, 59. ZTLR člen 20, 20/2. ZLNDL člen 5. ZJC člen 3, 3/1. ZCes-1 člen 39, 39/2.
razlastitev – sklenitev pogodbe namesto razlastitve – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – pridobitni način – javna cesta
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve predstavlja specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine. Takšna pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej. Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa grozi razlastitev nepremičnine. Pridobitev lastninske pravice s takšno pogodbo je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. To pomeni, da ima že sama pogodba, sklenjena namesto razlastitve, učinek v lastninski pravni sferi in da ima vknjižba v zemljiško knjigo zgolj publicitetni ali deklaratorni učinek.
načelo sočasnosti izpolnitve – načelo dispozitivnosti – izpolnitveni čas
Ker v pogodbi stranki nista odstopili od načela sočasnosti izpolnitve, tako da bi določili posebej še izpolnitveni čas za izročitev parcele kupcu v izključno last, tožena stranka svoje obveznosti plačila ni dolžna poravnati oziroma izpolniti, če tožeča stranka hkrati ne izpolni svoje obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078398
OZ člen 619, 641.
podjemna pogodba – prevzem dela – pobot – procesni ugovor - pomanjkljiva trditvena podlaga – odškodninska odgovornost – vzročna zveza
Glede na nezadostne trditve, ki jih je v zvezi z elementi odškodninske odgovornosti podala, tožena stranka ne more pričakovati podrobnejše obrazložitve, zakaj v pobot ugovarjana odškodninska terjatev ni utemeljena.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/2-4, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - sodna razveza - reintegracija - zdravstveno stanje - razlog invalidnosti
Delodajalec mora pri odrejanju dela upoštevati delavčevo delazmožnost na podlagi določb ZVZD-1, vendar pa trajne omejitve delovnih zmožnosti delavca ugotavljajo organi ZPIZ v invalidskem postopku. Tako zdravstvene omejitve, na katere se tožena stranka sklicuje, to je delo na višini, ki so sicer izkazane v dveh zaporednih zdravniških potrdilih, ki ju je izdal zdravnik specialist medicine dela, ne morejo predstavljati odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti). Tožniku je bila dejansko odpovedana pogodba o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga pa je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma po 4. alineji drugega odstavka 88. člena ZDR v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3. ZNNZGZ člen 37, 38, 39. ZTLR člen 12.
družbena lastnina – pravica uporabe – stavbno zemljišče
Prenos lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, je pogojeval tudi prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Pravica na zemljišču je tako sledila pravici na objektu oziroma pravica uporabe na zemljiščih se je prenašala skupaj s pravico na stavbi že po samem zakonu.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o prevzemu dolga – objektivni pogoj izpodbijanja – sprememba oblike premoženja
Z izpodbijanim pravnim dejanjem (pogodbo o prevzemu dolga in plačilom toženi stranki) se premoženje stečajnega dolžnika S d.o.o. ni zmanjšalo, le obliko je spremenilo. Namesto plačanih denarnih sredstev je družba S d.o.o. dobila terjatev do tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069731
OZ člen 101. ZPP člen 213, 213/2, 280, 281, 282.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti - vročanje – opravičeni razlogi za preložitev naroka – izvedba dokazov - dogovor o plačilnem roku - pravilo o sočasni izpolnitvi
Pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku (načelo kontradiktornosti) je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku. Toženi stranki je bila ta nedvomno zagotovljena tako z vročanjem vabila na narok v okviru določbe 280. člena ZPP kot tudi z upoštevanjem določb ZPP o poteku glavne obravnave. Glavno obravnavo je namreč mogoče opraviti tudi v odsotnosti stranke, vendar ob izpolnjenem pogoju, da ji je bilo s pravilnim vročanjem omogočeno sodelovanje v postopku.
Dogovor o plačilnem roku ima prednost pred pravilom o sočasni izpolnitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0079244
ZPPSL člen 183. ZFPPod člen 26. ZGD člen 6.
zakonske zamudne obresti – tuja valuta – izpolnitev pogodbene obveznosti – prodajna cesija – navidezna pogodba – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe za oškodovanje upnikov – izbris družbe iz sodnega registra
Zakonske zamudne obresti so bile do 1. 1. 2007 predpisane le za denarne terjatve v domači valuti, dokler z zgoraj navedenim dnem ni začela veljati novela ZPOZMO-1A, ki je šele uvedla uporabo zakonske obrestne mere za tuje valute tudi za denarne terjatve v tuji valuti.
Dolžnik mora biti o prenosu terjatve oziroma o odstopu terjatve ustrezno obveščen, vendar pa izostanek obvestila na veljavnost prenosa terjatve oziroma cesije ne vpliva. Posledica izostanka obvestila dolžniku je le ta, da zanj velja do obvestila prejšnje razmerje in lahko svoj dolg pravilno izpolni prvotnemu upniku oziroma odstopniku, s čimer preneha tudi njegova obveznost do izpolnitelja oziroma do prevzemnika obveznosti.
ZPP člen 11, 11/1, 180, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 36.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - umik tožbe - sprememba tožbe - nepopolna vloga - vsebina tožbe
Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, da se tožeči stranki delovno razmerje pri toženi strani, sporazumno razveže z določenim dnem tako, da se mu prizna delovno razmerje pri toženi stranki do tega datuma, z izplačilom plače in v zvezi s tožbenim zahtevkom, da mora tožena stranka tožnika prijaviti v zdravstveno zavarovanje za navedeno obdobje in zanj plačati zakonsko določene in predpisane davke in prispevke, je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke člena 339/2 ZPP, saj je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve navedlo, da sprememba tožbe ni dovoljena, čeprav je z izpodbijanim sklepom zavrglo prav to spremembo tožbe. S tem je podano nasprotje med izrekom sklepa in njegovo obrazložitvijo. Če sodišče spremembe tožbe ne dovoli, o spremenjeni tožbi ne more odločati.
Sodišče prve stopnje je spremenjeno tožbo tožnika zavrglo z obrazložitvijo, da je tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljal v okviru spremembe tožbe, nedoločen in neprimeren za obravnavanje. Pri tem je prezrlo 36. člen ZDSS-1, ki opredeljuje ravnanje sodišče ob nerazumljivih in nepopolnih vlogah. 180. člen ZPP določa med drugim tudi, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Če tožbeni zahtevek ni določno oblikovan, tožba nima vseh potrebnih sestavin za obravnavo, v tem primeru pa mora sodišče (ne glede na to, ali ima delavec v postopku pooblaščenca ali ne) po 36. členu ZDSS-1 delavca (oz. pooblaščenca) s sklepom pozvati, da mora tožbo popraviti ali dopolniti, ga hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti tožbe in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je kršilo določbo 36. člena ZDSS-1.
ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-3, 52/1-10, 53, 53/2, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je tožnik sklenil s toženo stranko za različno delo, so bile sklenjene zakonito za določen čas, saj je zanje obstajal dejanski, zakonsko določen razlog po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR (začasno povečan obseg dela). Ker je tožena stranka s tožnikom zakonito sklenila delovno razmerje za določen čas po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR (začasno povečan obseg dela) in trajanje ni bilo v nasprotju s 53. členom ZDR, tožnikov tožbeni zahtevek za transformacijo delovnega razmerja za nedoločen čas ni utemeljen.
Toženec je bil z gradbenim dovoljenjem na podlagi ZGO-1 pooblaščen spremeniti obstoječe posestno stanje, zato je protipravnost njegovega motilnega ravnanja izključena na podlagi 3. odstavka 33. člena SPZ.