ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnik bi bil upravičen do polnega bolniškega staleža tudi za sporno obdobje, v kolikor bi bilo njegovo zdravstveno stanje v spornem obdobju takšno, da mu to ne bi dopuščalo opravljati dela, kar pa iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja. Zaradi zdravstvenih težav tožnika je bil tožnik v spornem obdobju sposoben za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, od določenega dne dalje pa je bil zmožen za delo v polnem delovnem času. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da v spornem obdobju ni bil zmožen za delo, ni utemeljen.
načelo sočasnosti izpolnitve – načelo dispozitivnosti – izpolnitveni čas
Ker v pogodbi stranki nista odstopili od načela sočasnosti izpolnitve, tako da bi določili posebej še izpolnitveni čas za izročitev parcele kupcu v izključno last, tožena stranka svoje obveznosti plačila ni dolžna poravnati oziroma izpolniti, če tožeča stranka hkrati ne izpolni svoje obveznosti.
stranke zapuščinskega postopka – upniki zapustnika – ločitev zapuščine – pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju
Stranke zapuščinskega postopka so lahko tudi upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča (143. člen ZD). Sicer pa upniki v zapuščinskem postopku niso stranke postopka, čeprav sklep o dedovanju posega v njihove pravne interese. Ker torej pritožnik (ki je sicer upnik) ni zahteval ločitve zapuščine, ni stranka postopka, zaradi česar nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju
ZDR člen 126, 140, 166. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 41. ZEPDSV člen 12.
dodatek za delo ob nedeljah in praznikih - plačilo razlike plače - neizkoriščen letni dopust - odškodnina
Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu pomožna čistilka, njena delovna obveznost je bila 40 ur tedensko, dnevna razporeditev pa dvoizmenska. Tožena stranka ni predložila nikakršnih dokazov, ki bi dokazovali, da tožnica ni opravljala dela, za katerega uveljavlja plačilo. Zato je tožnica upravičena do vtoževanega dodatka za delo ob nedeljah in praznikih glede na izračun tožnice, ki jo je sama vodila.
Tožnica je dokazala, da ni mogla izkoristiti 5 dni delovnega dopusta, ki ji ga delodajalec ni odobril, zato od tožene stranke utemeljeno zahteva odškodnino za neizrabo letnega dopusta.
ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3. ZNNZGZ člen 37, 38, 39. ZTLR člen 12.
družbena lastnina – pravica uporabe – stavbno zemljišče
Prenos lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, je pogojeval tudi prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Pravica na zemljišču je tako sledila pravici na objektu oziroma pravica uporabe na zemljiščih se je prenašala skupaj s pravico na stavbi že po samem zakonu.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice – odsotnost z naroka
Pravica pravdne stranke, da prisostvuje naroku za glavno obravnavo, ni osebnostna pravica, zaradi kršitve katere je moč uveljavljati odškodnino za nepremoženjsko škodo.
Ni dovolj trditi, da ima tožeča stranka blokiran račun zaradi ravnanja oziroma izvršb tožene stranke. Tudi iz predloženih listin, zlasti podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2012, ni mogoče ugotoviti, da v letu 2013 ali prej tožeča stranka nima razpoložljivih sredstev. V letih 2011 in 2012 je imela prenesen čisti dobiček, kratkoročne finančne naložbe in terjatve, kakor tudi je knjižila osnovna sredstva. Vse to ni dovolj, da bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da je tožeča stranka dokazala, da plačilo sodne takse v izkazanem obsegu ogroža dejavnost tožeče stranke.
Abstraktnost dolžnikove terjatve do banke iz garancije je sicer pravilo, vendar pa abstraktnost ni popolna. Sodna praksa je namreč v zelo omejenem obsegu pravilo o abstraktnosti že predrla. Dopušča namreč izjemo, če bi vnovčitev garancije pomenila zlorabo pravice, in v tem oziru še posebej, če bi bila vnovčitev garancije zvijačna. Ker gre za izjemo, jo je treba razložiti ozko, predpostavke za obstoj takšne izjeme pa presojati strogo. V nasprotnem primeru bi obstajala nevarnost, da se abstraktnost garancije izvotli, izjema pa postane pravilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0079244
ZPPSL člen 183. ZFPPod člen 26. ZGD člen 6.
zakonske zamudne obresti – tuja valuta – izpolnitev pogodbene obveznosti – prodajna cesija – navidezna pogodba – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe za oškodovanje upnikov – izbris družbe iz sodnega registra
Zakonske zamudne obresti so bile do 1. 1. 2007 predpisane le za denarne terjatve v domači valuti, dokler z zgoraj navedenim dnem ni začela veljati novela ZPOZMO-1A, ki je šele uvedla uporabo zakonske obrestne mere za tuje valute tudi za denarne terjatve v tuji valuti.
Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo pobot - v celoti je pobotalo terjatev tožnice iz naslova odškodnine za neizkoriščen letni dopust ter odškodnine po 118. členu ZDR s terjatvijo tožene stranke iz naslova vračila stroškov izobraževanja. Pri pobotu s terjatvijo iz naslova dolga iz izobraževanja se ne more upoštevati tožničina terjatev do tožene stranke, ugotovljena pod točko I.a izreka sodbe (izplačilo zneska v obliki delnic). Skladno s 311. členom OZ lahko namreč dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti. Tožničina terjatev do tožene stranke iz točke I.a izreka sodbe se ne more izpolniti v denarju, temveč v delnicah, zato se pri pobotu ni mogla upoštevati.
skupno premoženje – določitev deleža na skupnem premoženju – uveljavljanje večjega deleža – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti (izjema je le, če so podane specifične okoliščine konkretnega primera).
OZ člen 633. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 112.
gradbena pogodba - končna situacija - plačilo na podlagi situacij - ugovor višini terjatve - varščina - dokazno breme - uporaba uzanc
S tem, ko tožena stranka situaciji ni pravočasno ugovarjala, je slednja postala samostojni pravni temelj za nastanek plačilne obveznosti. S tem je nastala obveznost plačila fakture za celoten v računu naveden znesek. To pa ne pomeni, da tožena stranka višini terjatve sploh ne more več ugovarjati. Pomeni zgolj, da je prišlo do spremembe dokaznega bremena. Namesto, da bi v pravdi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da je njena obveznost nastala, bo morala v obravnavanem primeru tožena stranka dokazati, da do tega ni prišlo
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078398
OZ člen 619, 641.
podjemna pogodba – prevzem dela – pobot – procesni ugovor - pomanjkljiva trditvena podlaga – odškodninska odgovornost – vzročna zveza
Glede na nezadostne trditve, ki jih je v zvezi z elementi odškodninske odgovornosti podala, tožena stranka ne more pričakovati podrobnejše obrazložitve, zakaj v pobot ugovarjana odškodninska terjatev ni utemeljena.
stroški postopka – nagrada za posvet in konferenco s stranko – nagrada za poročilo stranki – samostojna storitev odvetnika – uspeh v postopku
Po tar. št. 39 OT se posvet in konferenca s stranko ter enako poročilo stranki obračuna le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev. Torej, če je bil opravljen posvet in konferenca s stranko ali ji je bilo dano poročilo v okviru določene zadeve, v kateri je odvetnik stranko zastopal, je načelno šteti, da to opravilo ni samostojna storitev in je torej všteto v drugih tarifnih številkah. Možno pa je, da se takšno storitev opravi v okviru določene sodne zadeve kot samostojno opravilo in v takem primeru, če odvetnik zahteva nagrado za to storitev kot samostojno opravilo, je na njem dokazno breme, da je to opravilo upoštevati kot samostojno storitev.
plačilo razlike plače - regres za letni dopust - obveznost plačila - dokazno breme - plačilo za delo
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in stroške v zvezi z delom, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavca obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki ter listinami. Glede na to, da je tožnik v tožbi določil zahtevke po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja plač in ostalih prejemkov, je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna ne samo pavšalno, temveč konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se z njimi ne strinja. V tej zvezi ne zadostuje njeno zatrjevanje, da je tožniku ves čas delovnega razmerja izplačala vse pripadajoče prejemke, skladno z dogovorom v pogodbi o zaposlitvi in kolektivno pogodbo dejavnosti.
Tožena stranka s predloženimi izplačilnimi listi ni dokazala, da je tožniku za sporni leti obračunala in izplačala pripadajoči regres za letni dopust. Pri regresu za letni dopust gre za drugačno naravo prejemka v primerjavi s plačo in stroškov delavca v delovnem razmerju. Poleg tega so za regres za letni dopust predpisani drugačni odtegljaji iz naslova dohodnine. Zato je tožnik v spornem času glede na to, da je pridobil pri toženi stranki pravico do izrabe letnega dopusta, upravičen tudi do izplačila regresa za letni dopust, najmanj v višini minimalne plače oz. v primeru krajše izrabe dopusta v tekočem letu v višini sorazmernega dela.
postopek zavarovanja v pravdnem postopku – stroški postopka zavarovanja – ne bis in idem – odmera DDV – obdavčljiv dogodek – stopnja DDV – nastanek obveznosti obračuna DDV
O stroških pritožbenega postopka v zvezi začasno odredbo je že bilo pravnomočno odločeno in o tem prvostopenjsko sodišče ne bi bilo smelo odločati še enkrat.
Obdavčljivi dogodek v davčnem smislu je bila oprava odvetniške storitve, ta pa je bila zaključena najkasneje z zadnjim procesnim dejanjem.
STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV – LASTNINJENJE – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0065432
ZRPPU člen 21, 23, 50, 51, 58, 59. ZTLR člen 20, 20/2. ZLNDL člen 5. ZJC člen 3, 3/1. ZCes-1 člen 39, 39/2.
razlastitev – sklenitev pogodbe namesto razlastitve – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – pridobitni način – javna cesta
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve predstavlja specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine. Takšna pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej. Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa grozi razlastitev nepremičnine. Pridobitev lastninske pravice s takšno pogodbo je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. To pomeni, da ima že sama pogodba, sklenjena namesto razlastitve, učinek v lastninski pravni sferi in da ima vknjižba v zemljiško knjigo zgolj publicitetni ali deklaratorni učinek.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 141, 318, 318/1. URS člen 2, 14, 14/1, 23, 23/2.
vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba - odgovor na tožbo
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda naroka ali roka za opravo kakšnega pravdnega dejanja, zaradi česar stranka tega dejanja ne more več opraviti, razlog za zamudo pa mora izhajati iz sfere stranke. Če se stranka sklicuje na to, da je zamudila rok za opravo procesnega oziroma pravnega dejanja (na primer pravočasna vložitev odgovora na tožbo) zaradi napake sodišča (zatrjevana nepravilna vročitev tožbe je uveljavljanje napake sodišča), pa to ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj so stranki za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (na primer pritožbo), ne pa institut vrnitve v prejšnje stanje.
stvarna pristojnost – spor o pristojnosti – spori iz najemnih in zakupnih razmerij
Okrožno sodišče, ki je sprožilo spor o pristojnosti v zvezi s podrednim zahtevkom, navaja, da je zahtevano izplačilo 30.000,00 EUR, ki predstavljajo sredstva, vložena v prenovo najetega poslovnega prostora. Ker je v najemni pogodbi dogovorjeno, da se pri odpovedi pogodbe najemniku poslovnega prostora povrnejo revalorizirani stroški renoviranja, gre za spor iz najemnega razmerja.