ZRPPN člen 1, 26, 26/2, 59. ZOR člen 111, 117. ZZD člen 206, 248.
prisilni prenos nepremičnin v družbeni lastnini - pogodba namesto razlastitve – odprava odločbe o razlastitvi - izpodbojnost kot sankcija nerealizacije razlastitvene podlage
Kadar je prenos lastninske pravice oziroma razlastitev izpeljana s pravnim poslom, sankcija, ki je predpisana v drugem odstavku 26. člena ZRPPN (odprava odločbe) smiselno ustreza izpodbojnosti. S potekom specialnega roka dveh let od izdaje razlastitvene odločbe oziroma smiselno od sklenitve pogodbe namesto razlastitve prične teči rok za vložitev tožbe na razveljavitev pogodbe, ki je določen v 117. členu ZOR.
ZUS-1 člen 83, 83/1-1, 83/1-2, 83/1-3. ZUreP-1 člen 108.
dovoljenost revizije - razlastitev - ugasnitev stvarnih pravic - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - zelo hude posledice – zatrjevane posledice niso nastale revidentu
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, saj gre za razlastitev.
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve ni mogoče presojati dovoljenosti revizije v okviru odločanja o pomembnem pravnem vprašanju.
Zelo hude posledice izpodbijane odločitve kot razlog za dovoljenost revizije morajo nastati v sferi stranke (revidenta).
razlastitev - nordijski center Planica - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni niti opredelil. Katero naj bi bilo tisto pomembno pravno vprašanje, ki naj bi ga sodišče prve stopnje rešilo nezakonito in glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ne izhaja niti iz ostalih revizijskih navedb. Te po svoji vsebini in obliki predstavljajo le ponavljanje tožbenih navedb o neustavnosti določb Zakona o nordijskem centru Planica (v nadaljevanju ZNCP). Ponavljanje tožbenih navedb brez konkretizacije pravnega vprašanja in obrazložitve, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, pa za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ne zadošča.
Upoštevaje trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, splošna in nekonkretizirana navedba o nezakonitem posegu v ustavne pravice za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (to je zaradi zelo hudih posledic za stranko) ne zadošča.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1, 104, 104/2, 104/3, 105, 105/1, 106, 107. ZJC člen 3, 3/1.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - nadomestilo v naravi - nadomestna nepremičnina - enakovredna nadomestna nepremičnina - sporazum o odškodnini ali nadomestilu - gradnja ceste - trditveno in dokazno breme - javno dobro
Na nepremičninah, ki jih je tožeča stranka prevzela v upravljanje in vzdrževanje, in za katere tožena stranka trdi, da predstavljajo odškodnino v naravi, tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice. Upoštevaje določbe ZUreP-1 o nadomestilu v naravi to vodi v zaključek, da s prevzemom nepremičnin v upravljanje in vzdrževanje pravici tožeče stranke kot razlastitvene zavezanke do enakovredne nadomestne nepremičnine ni bilo zadoščeno.
S pojmom „odškodnina“ je v postopkih razlastitve praviloma mišljen denarni ekvivalent nadomestila v naravi. Je pa kot odškodnino vsekakor mogoče šteti tudi prenos nepremičnin v upravljanje in vzdrževanje, če tak prenos za razlastitvenega zavezanca predstavlja korist, še posebej, če je takšno korist mogoče ovrednotiti v denarju.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - postopek za določitev odškodnine - zamuda s plačilom odškodnine - zakonske zamudne obresti - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče
Razlastitvena upravičenka je z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine v zamudi (najkasneje) s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Zato sta predlagatelja upravičena do vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve – izguba na zaslužku - nepravdni postopek
Funkcija odškodnine za razlastitev je v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot jo je imela odvzeta stvar. Ker razlaščenec drugo nepremičnino lahko pridobi le na trgu, mora biti odškodnina odraz razmer na trgu v času njene določitve.
razlastitev ceste – začasna odredba – dokončnost odločbe o razlastitvi – pravne posledica na podlagi zakona – zadržanje zakonskih posledic
Gre za pravne posledice, ki nastopijo že po samem zakonu, ne pa z izdajo dokončne odločbe. Z začasno odredbo po pravni podlagi, ki jo je uveljavljal tožnik, se po presoji Vrhovnega sodišča lahko zadrži le izvršitev izpodbijanega akta. Vendar pravne posledice ne nastanejo šele z izvršitvijo navedenega dela odločbe, pač pa na podlagi izrecne, že navedene zakonske določbe. Nastopa izrecnih zakonskih pravnih posledic odločbe pa ni mogoče začasno zadržati z začasno odredbo, kot je to zahteval tožnik.
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017621
Zakon o razlastitvi člen 37, 37/1. ZRPPN člen 9, 33, 42, 42/1, 55, 55/2, 64, 67. ZNP člen 103. ZSR člen 7. SZ člen 5. SZ-1 člen 10. ZPP člen 286, 339, 339/2-8, 339/2-14.
razlastitev - nepravdni postopek - določitev odškodnine zaradi razlastitve - premoženjska škoda - odškodnine - zmanjšanje odškodnine zaradi dodelitve nadomestnega stanovanja - izguba dobička - vrednost nepremičnine - nadomestna nepremičnina - višina obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - smrt stranke v postopku - trditveno in dokazno breme - prekluzija
Smrt udeleženca postopka sama po sebi in vstop njegovih pravnih naslednikov v postopek ne upravičuje predlagateljice navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, ki bi jih lahko navedla oziroma predlagala pred tem. Za presojo pravočasnosti predlagateljičinih trditev in dokaznih predlogov ni bistveno, kdaj jo je pravni naslednik razlaščenca seznanil z določenim dejstvom, pač pa, ali se predlagateljica ob ustrezni skrbnosti s tem dejstvom res ni imela možnosti seznaniti že prej.
Določbe o odškodnini za razlaščene nepremičnine so se smiselno uporabljale tudi za prisilni prenos pravice uporabe na nepremičninah, ki so bile že družbena last in se še vedno uporabljajo v tistih postopkih, ki se morajo po kasnejših predpisih končati po ZRPPN.
Med stranskimi učinki razlastitve je treba upoštevati tudi zmanjšanje oziroma izgubo dohodka, vendar le za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za vzpostavitev enake rabe enakovredne nepremičnine.
NEPRAVDNO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015830
URS člen 69. ZSZ člen 24, 24/2, 26. ZureP-1 člen 99, 105, 105/2. ZPP člen 2, 2/2, 254, 254/2, 339, 339/1, 370. ZNP člen 37.
razlastitev – razlastitev nepremičnin - javni interes – odškodnina zaradi razlastitve – odškodnina zaradi odvzema pravice – odškodnina za stranske posledice razlastitve – dokazovanje - izvedenec – izvedensko mnenje – strokovne izvedenske metode – prepričljivost izvedenskega mnenja
Funkcija odškodnine za razlastitev je v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Da bi bila izguba v celoti izravnana, razlaščencu ne pripada le odškodnina za najočitnejši učinek razlastitve – odvzem pravice (t.i. substančna odškodnina), temveč tudi za stranske posledice razlastitve (t.i. odškodnina za stranke učinke.
Ker se predlog nasprotnega udeleženca nanaša na ureditev drugega razmerja (na razlastitev zemljišč zaradi razlastitve) kot tistega, katerega ureditev je predlagala država (na razlastitev zemljišč zaradi javnega interesa), bi moralo sodišče odločitev o tem predlogu vključiti v izrek sklepa.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUreP-1 člen 174. ZPNačrt člen 103, 103/1.
dovoljenost revizije – razlastitev - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – ugotovitev skladnosti občinskih prostorskih aktov – ni vprašanje po vsebini zadeve
V obravnavani zadevi gre po vsebini za odločitev o uvedbi postopka razlastitve in (še) ne za plačilo odškodnine razlaščencu, zato ne gre za spor, v katerem bi bila pravica (oziroma obveznost) stranke izražena v denarni vrednosti. Tega ne more spremeniti niti v tožbi navedena vrednost spora (25.000,00 EUR). Pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.
Odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od vprašanja, ki ga izpostavlja revident, poleg tega pa je na to vprašanje mogoče odgovoriti zgolj z branjem določb ZPNačrt in določb ZUreP-1, ki se nanašajo na razlastitev in ne sprožajo posebnih dilem.
pripravljalna dela v zvezi z razlastitvijo – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revident, ki se na splošno sklicuje na ustavnopravni položaj in pomen lastninske pravice ter navaja, da je zato treba restriktivno in jasno opredeliti pogoje za razlastitev in natančno opredeliti razlastitveni postopek, ni postavil konkretnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini zadeve. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve pa ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je v obravnavani zadevi predmet izpodbijanja odločba o dovolitvi pripravljalnih del (izvedba postopka za ureditev meje in parcelacije obstoječe ceste), ki v lastninsko pravico na nepremičnini ne posegajo, revident dovoljenosti revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbami o posegu v lastninsko pravico zaradi razlastitve.
omejitev lastninske pravice – služnost v javno korist – dovoljenost revizije – nedovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – postopek pred izdajo upravnega akta – zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Iz določbe tretjega odstavka 59. člena EZ v zvezi s služnostnim upravičencem, v katerega korist se sklepa pogodba o ustanovitvi služnosti oziroma eventualno vodi postopek omejitve lastninske pravice s služnostjo, jasno izhaja, da se postopek omejitve lastninske pravice vodi v korist vsakokratnega izvajalca dejavnosti sistemskega operaterja infrastrukture, ki pa se v času odločanja personificira v trenutnem izvajalcu dejavnosti sistemskega operaterja infrastrukture. Gre namreč za splošno pravno normo, ki se tako v trajanju služnosti kot tudi služnostnem upravičencu realizira glede na dejansko stanje konkretnega pravnega razmerja.
Z vprašanjem, ali mora biti podana identiteta med predlogom sporazuma in kasnejšo zahtevo za omejitev lastninske pravice, revidentka posega v vsebinsko ustreznost predhodne faze upravnega postopka (vsebino ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi služnosti), ki pa ni predmet presoje Vrhovnega sodišča in kot tako po vsebini zadeve ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S pavšalnimi navedbami, da izpodbijana odločitev posega v njeno ustavno pravico do zasebne lastnine in da odločitev o omejitvi lastninske pravice pomeni odvzem te pravice, saj lahko služnostni upravičenec na podlagi izpodbijane odločbe pridobi(va) gradbeno dovoljenje, revidentka ni izkazala zelo hudih posledic.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUreP-1 člen 93, 99, 104, 104/2.
dovoljenost revizije – razlastitev – nujni postopek - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V razlastitveni odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem določbe drugega odstavka 104. člena in drugega odstavka 99. člena ZUreP-1, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident zelo hudih posledic ne konkretizira in ne izkaže, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
odprava odločbe o razlastitvi – dovoljenost revizije – vprašanje izpostavljeno na načelni ravni
Vprašanje, ki ga revidenti izpostavljajo kot pomembno pravno vprašanje, je zastavljeno na načelni ravni. Za odpravo odločbe o razlastitvi, kar je predmet presoje v tej zadevi, morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Ali so takšni pogoji bili izpolnjeni v obravnavani zadevi, pa je stvar materialnopravne presoje in ne stvar dovoljenosti revizije.
dovoljena revizija - vrnitev razlaščene nepremičnine – gradnja obvoznice – fazna gradnja – rok za začetek gradnje – namen razlastitve – javna korist – razlaga pojma začetka gradnje objekta po ZUreP-1 – toženec v upravnem sporu – opustitev predlagane glavne obravnave
Pri etapnosti gradnje zaradi samega namena razlastitve roka, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo objekta, ni mogoče vezati le ne eno izmed faz gradnje oziroma na tisto fazo, ki se nanaša na zemljišča revidentov. V takšnem primeru je treba šteti, da so z začetkom predvidene prve faze gradnje začeta dela vseh naslednjih faz.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ni izpolnjen pogoj dovoljenosti revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če vprašanje, ki ga zastavlja revident, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. To je tudi tedaj, ko je predmet presoje odločba o uvedbi razlastitvenega postopka, vprašanje pa se nanaša na sprejeti lokacijski načrt, ki pa ni predmet konkretnega upravnega spora.
Ker spor o začetku razlastitvenega postopka ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, tudi ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
RAZLASTITEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VS0014636
ZUreP-1 člen 92, 103, 106, 106/6. ZJC-B člen 19, 19/6. ZNP člen 17, 17/2, 37, 97. ZPP člen 339, 339/2-15.
razlastitev - omejitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – prevzem posesti – odškodnina in nadomestna nepremičnina – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – zamuda s plačilom odškodnine – zakonske zamudne obresti – prevzem posesti pred izdajo odločbe o posesti – javna cesta – sestavni deli javne ceste – javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah – poseben postopek razlastitve – pristojnost nepravdnega sodišča – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zahteva za varstvo zakonitosti
Nepravdno sodišče lahko o obliki oziroma višini odmene odloča (še)le, če je razlaščencu škoda povzročena z dopustnim ravnanjem – s pravnomočno (oziroma v konkretnem primeru že z dokončno) odločbo o razlastitvi. Znotraj enakega (dopustnega) okvira oziroma nespornega temelja „odškodninske obveznosti za razlaščeno nepremičnino“ mora ostati tudi obravnava zamudnih obresti, ki so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 16, 94, 94/1. ZPNačrt člen 103.
razlastitev – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – država kot razlastitvena upravičenka – javna korist
Ob dejstvu, da je obvoznica delno regionalnega pomena in delno občinskega pomena in zato tudi njena izgradnja v pristojnosti tako države kot tudi občine, da javna korist za njeno izgradnjo še vedno obstaja, je po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru država lahko tudi razlastitvena upravičenka, saj je javna korist ugotovljena z Odlokom, ki ureja prostorsko ureditev skupnega pomena.
razlastitev – dovoljenost revizije – zavrženje – spor izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice – povzemanje zakonskega teksta
Ker revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena glede pomembnega pravnega vprašanja in zelo hudih posledic, ni izkazano izpolnjevanje zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - RAZLASTITEV
VS4001672
ZPP člen 180, 180/3. SPZ člen 42. ZUreP-1 člen 103, 103/1. ZZK-1 člen 40, 40/1-8.
razlastitev – pridobitev lastninske pravice z razlastitvijo – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnomočnost upravne odločbe - ničnost prodajne pogodbe – pravni interes za tožbo - ekonomski interes – ugotovitvena tožba
Lastninska pravica na nepremičninah se sicer z razlastitvijo pridobi na izvoren način, vendar pa je za to potrebna pravnomočna in ne le dokonča odločba (državnega organa) o razlastitvi.
Pri presoji procesne dopustnosti ugotovitvene tožbe gre za vprašanje materialnega prava, s tem, da je pravna kvalifikacija interesa stvar sodišča. Sodišče namreč lahko upošteva pravni interes na kakršnikoli pravni podlagi. Ne more ga upoštevati le, če zatrjevana dejstva, ki ga substancirajo, ne ustrezajo nobeni pravni podlagi.